Arhiv NTRC

»Poplave so v največji meri prizadele naše občane v Letušu, Malih Braslovčah in v delih naselja Preserje in Orla vas. Na prvem mestu se neizmerno zahvaljujem gasilcem, ki so prvi dan nesebično dvanajst ur reševali življenja. Katastrofa je neopisljiva. Približno dva meseca kasneje smo osredotočeni na sanacijo odtrganih rečnih brežin in na dolgoročne ukrepe, da do tega nikoli več ne bi prišlo,« pravi Tomaž Žohar.

Škoda je zagotovo ogromna. Koliko družin oziroma ljudi še ne more bivati v svojih domovih? Koliko stavb je trajno uničenih?

Škoda, ki je nastala na javni komunalni infrastrukturi, je ocenjena na približno sedem milijonov evrov. Ocene škode na stanovanjskih zgradbah še nimamo v celoti. Rok za prijavo je bil 22. september. Poplavljenih je bilo 271 stavb, od tega 40 počitniških hišic. Po naših ocenah je razseljenih približno 73 družin. Trajno neprimerni hiši, ki ju bo treba porušiti, sta dve.

Kako ste oziroma še pomagate prizadetim občanom?

Evakuirali smo 980 ljudi. Od tega jih je bilo malo manj kot 200 nastanjenih v naši telovadnici. Takoj smo jim nudili zdravniško in psihološko pomoč, oblačila in toplo hrano. Slednjo družinam, ki še nimajo urejenih kuhinj, še vedno zagotavljamo. Na podlagi sprejetega občinskega odloka smo vsem poplavljencem zagotovili izredno denarno pomoč v višini 930 evrov. Obenem jim bo občina za avgust v celoti pokrila komunalne stroške Javnega komunalnega podjetja Žalec. Odprt imamo poseben račun, na katerem zbiramo donacije. V povezavi s tem smo konec tedna prvič v 61 letih organizirali dobrodelni Dan hmeljarjev. Celoten izkupiček od prodane hrane, pijače in srečelova smo namenili v ta namen.

Zagotavljanja poplavne varnosti se želite lotiti celovito. Kaj je po vašem mnenju rešitev za njeno zagotovitev? Rešitev med drugim vidite v prestavitvi 150 hiš v Rakovlje.

Stroka in zgodovina sta zelo jasni. Že iz zemljevidov iz časa Marije Terezije je jasno, da se je Savinja razlivala na območju gmajn. V zadnjih desetletjih smo ta območja ob Savinji v celoti poselili bodisi s stanovanjskimi stavbami bodisi s poslovnimi zgradbami. A Savinja ne glede na to potrebuje svoj prostor. Volumen struge je mogoče preprosto izračunati z geodetskim posnetkom. V primeru 500-letnih voda, ki smo jim bili priča letos avgusta, je v rečni strugi za osem milijonov kubičnih metrov vode premalo prostora. Ta voda se mora nekje razliti. Urejene brežine s skalno zložbo zagotovo niso dolgoročna celovita rešitev. S prestavitvijo hiš želimo popraviti napako, ki se je dogajala skozi stoletja, da so poselili območje, ki ne bi smelo biti nikoli poseljeno.

Prestavitev hiš bi bila zagotovo eden večjih projektov v zgodovini občine. Kako ste si jo zamislili?

Ustrezna nadomestna zemljišča bomo zagotovili v osrčju naše občine na poplavno in plazovito varnih mestih. Šlo bo za lastniške nepremičnine, ki ne bodo tipske, temveč prilagojene posamezniku. Dosedanja premoženja posameznikov na poplavno ogroženih mestih se namreč razlikujejo. Vredna so od 50 tisoč do milijon evrov. Vrednost nepremičnin bomo ocenili na dan 3. avgust 2023 in v skladu s to cenitvijo ponudili alternativo. Možna bodo tudi izplačila. Počitniških hišic zagotovo ne bomo selili. Tudi če bo kdo želel postaviti hišo po svojem okusu – zidano, montažno, leseno … – bo imel to možnost. Dobil bo odškodnino in stavbno zemljišče.

V javnosti se pojavljajo tudi nasprotovanja. Kako odgovarjate na pomisleke občanov, ki so proti takšni rešitvi?

Živimo v času, ko mnenje stroke ne velja nič več. Največji laiki so največji strokovnjaki. To je zelo žalostno. Kako lahko nekdo, ki nima nobenega znanja o hidrologiji, trdi, da so že skalne zložbe dovolj za poplavno varnost? Na tem mestu so še kako primerne besede Dostojevskega, ki je nekoč zapisal, da bo toleranca pripeljala do tega, da bo pametnim prepovedano misliti, da ne bodo užalili bedakov. Stroka je jasna, da Savinja potrebuje razlivna območja. Glede na to, da je za to v Zgornji Savinjski dolini premalo prostora, je Letuš prva možnost, da se Savinja lahko razlije v večji zadrževalnik. Na tem mestu bi lahko nadzorovano razlivali približno dva milijona kubičnih metrov vode, kar predstavlja približno 25 odstotkov potrebnega razlivanja, in s tem pomembno vplivali na poplavno varnost celotnega porečja reke Savinje – od Solčave do Laškega.

V Občini Braslovče ste tudi sicer zelo dejavni. Rakovlje v zadnjih letih doživljajo pravi preporod. Kako daleč je gradnja novega zdravstvenega centra in športnega parka v Rakovljah?

Zaradi naravne katastrofe, ki nas je doletela, je nujen rebalans občinskega proračuna. Na novo smo postavili cilje. Gradnja novega zdravstvenega centra in gradnja športnega parka v Rakovljah zagotovo ostajata v načrtu, njuna čarovnica je odvisna od finančne pomoči države pri odpravljanju posledic poplav.

Nadaljujete tudi projekt zagotavljanja poplavne varnosti …

Tako je. Izredno pomemben projekt je bila izvedba protipoplavnih ukrepov na reki Savinji, ki so bili vredni 24 milijonov evrov. Nosilec je naša občina, pri tem sodelujemo z občinama Polzela in Šmartno ob Paki. V sklopu tega smo izvedli sanacijo jezu in mostu v Letušu ter naredili sklano zložbo v dolžini petsto metrov gorvodno od pariželjskega mostu tako na levem kot desnem bregu. Pariželjskemu mostu smo obenem podkrepili temelje. Zaključili smo približno mesec pred poplavami. To je bilo izredno pomembno pri zagotavljanju poplavne varnosti, njihove posledice brez tega bi bile še hujše. Projekt že nadaljujemo. V naslednjih dneh začnemo graditi skalno zložbo v Parižljah, kjer je odneslo del ceste. (Foto: Andraž Purg)