Andraž Purg

V začetku tedna je uprava Uniorja na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila sporočilo, da se je nadzorni svet družbe na izredni seji seznanil s poročilom neodvisnega pregleda poslovanja, ki ga je izdelala družba KPMG. Kot je zapisala, iz poročila izhaja, da je za dolgoročni razvoj in stabilnost družbe poleg poslovnega prestrukturiranja treba zagotoviti tudi dodatne finančne vire. Za koliko denarja gre, v sporočilu ni zapisano, po podatkih nekaterih medijev naj bi Unior za svojo rešitev potreboval 47 milijonov evrov svežega kapitala.

Samo finančna injekcija najbrž ne bo rešila zreške družbe, ki se že več let bojuje z visoko zadolženostjo in zadnji dve leti posluje tudi z visoko izgubo. Tako matična družba kot celotna skupina, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, sta tudi letos v rdečih številkah. Ob koncu prvega polletja je matična družba ustvarila 94,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je približno 10 odstotkov manj kot v lanskem prvem polletju, ter imela 2,7 milijona evrov čiste izgube. To je sicer za milijon evrov manj kot v prvem četrtletju, kar naj bi pomenilo, da se poslovanje izboljšuje.

Andraž Purg

Tudi čista izguba skupine je bila nekoliko manjša kot v prvih treh mesecih. Znašala je 2,8 milijona evrov. Skupina Unior je v prvem polletju ustvarila 118,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 11,5 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju. Spomnimo, da je Unior lansko poslovno leto zaključil z 41,2 milijona evrov izgube.

Dolga še vedno veliko

Poleg izgube ima Unior še vedno tudi zelo visoke dolgove, ki jih poskuša zmanjšati s prodajo svojih hčerinskih družb. Letos je ljubljanski družbi Advance Capital Partners prodal svoje turistično podjetje Unitur, novega lastnika je dobilo tudi njegovo srbsko podjetje Unior Components, ki so ga kupila štiri podjetja iz Skupine Kolektor. Že lani so Zrečani ukinili proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer so izdelovali različno orodje, ter jo preselili v Zreče.

V teh dneh je pogosto mogoče slišati tudi vprašanje, kaj bo z obratom v Vitanju, kjer je Unior pred dvema letoma zaradi potreb avtomobilskih tovarn, ki izdelujejo električna in hibridna vozila, začel razvijati proizvodni program za preoblikovanje aluminija. Pri SID banki je najel 5,7 milijona evrov posojila za postavitev prve od dveh kovaških linij in napovedal, da bo drugo kovaško linijo kupil v letih 2025 in 2026.

Andraž Purg

Obveznosti do bank

Kljub prodaji Uniturja in podjetja v Srbiji, ukinitvi programa Strojegradnja ter racionalizaciji nekaterih drugih delov proizvodnje Unior še vedno ni bistveno zmanjšal svojih obveznosti do bank. Matična družba je konec junija imela 100 milijonov evrov dolga in celotna skupina 105 milijonov evrov. Med pomembnim premoženjem Uniorja je še 39-odstotni lastniški delež v štorski jeklarni, ki ga prodaja že nekaj časa, a mu kupca do zdaj še ni uspelo najti.

Odločali bodo delničarji

V Uniorju imajo pripravljen strateški poslovni načrt od leta 2025 do 2031, na mizi imajo tudi poročilo neodvisnega pregleda poslovanja, ki ga je izdelala družba KPMG. Iz poročila izhaja, da je za dolgoročni razvoj in stabilnost družbe poleg poslovnega prestrukturiranja treba zagotoviti tudi dodatne finančne vire.

V javnem obvestilu je uprava zapisala, da bodo, če bodo finančni viri zagotovljeni z dokapitalizacijo družbe, o njeni višini in načinu izvedbe na seji skupščine odločali delničarji. Ob tem se poraja vprašanje, za koliko denarja gre, po podatkih nekaterih medijev naj bi Unior za svojo rešitev potreboval 47 milijonov evrov svežega kapitala.

Andraž Purg

Kaj pa poslovanje strojegradnje?

V Uniorju tudi še niso razkrili, kakšni so glavni poudarki poročila o pregledu poslovanja programa Strojegradnja od leta 2018 do 2024 ter ali je uprava v zvezi z ugotovitvami že sprejela kakšne dejavnosti in ukrepe. Pregled poslovanja je naročila uprava, potem ko je njeno vodenje sredi lanskega leta prevzel Robert Vuga ter ugotovil, da je program Strojegradnja najšibkejši člen v poslovanju Uniorja. Ne samo da je iz leta v leto imel vedno manj naročil ter izgubo, z njim v zvezi naj bi se dogajalo tudi več nepravilnosti. V Zrečah naj bi ta program, v katerem je bilo decembra lani še 155 zaposlenih, že ukinili.

Domnevne nepravilnosti

Kot je znano, večletno slabo poslovanje programa Strojegradnja, ki je ustvarjal malo prihodkov in veliko izgube, ni bilo edini razlog za pregled njegovega poslovanja. V Strojegradnji naj bi se dogajale tudi domnevne nepravilnosti in morda celo nezakonitosti. Junija je Robert Vuga na naše vprašanje, kakšne so ugotovitve v poročilu ter kakšni bodo dejavnosti in ukrepi, odgovoril, da »gre za proces, ki še ni končan in vključuje tako presojo različnih scenarijev kot tudi usklajevanje z udeleženci«. Dodal je še, da bo uprava skladno z zakonodajo in borznimi pravili vse pomembne odločitve nemudoma in transparentno sporočila javnosti, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.