Arhiv NTRC

Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, kakšne hiše ljudje ta čas največ gradijo in koliko je še območij, ki še vedno niso urbanistično urejena in vsebujejo še veliko črnih gradenj. Sogovornik v intervjuju pojasnjuje še, kako si lahko ljudje uredijo dokumentacijo ter svoje stavbe tudi legalizirajo, če so stavbe starejše.

Gradbeno dovoljenje tudi ne stane več tisoč evrov, kot pravijo nekateri. Stanejo stroški, ki jih morajo investitorji plačati za pripravo projektne dokumentacije in komunalni prispevek, ki ga plačajo občini. Ljudje pogosto sploh ne vedo, kakšne so pristojnosti upravne enote in kakšne so pristojnosti občin. In zato so upravne enote pogosto neupravičeno tarča kritik, pravi vodja Oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo v Upravi enoti Celje Boštjan Rezar. Zadnje kritike so na upravne enote »letele« predvsem zaradi izdanih gradbenih dovoljenj za hiše, ki so v zadnjih letih zrasle na poplavnih območjih. »Ne gre le za gradbeno dovoljenje kot upravni akt, ki je ključen za začetek gradnje. Gradbeno dovoljenje izda upravna enota, a da investitor pride do točke, da lahko sploh začne graditi, potrebuje projektno dokumentacijo in vsa strokovna mnenja mnenjedajalcev, torej od direkcije za vodo, občine, komunalnih, elektro- in telekomunikacijskih služb. Našteti so le najpogostejši mnenjedajalci. Ko pogledamo širše, vidimo, da je upravna enota v tej vrsti čisto na koncu in ki šele na podlagi vseh pozitivnih predhodnih mnenj za gradnjo izda gradbeno dovoljenje. Upravna enota – svetovalec v prvi vrsti preverja pravico graditi (t. i. ustrezno stvarnopravno upravičenje na parceli) in skladnost s prostorskim aktom, ki ga sprejemajo lokalne skupnosti, torej občine. Upravna enota je v tem kolesju zadnja, a je res, da na gradbenih dovoljenjih ljudje vidijo naše podpise. Ali me posplošeno mnenje, da smo upravne enote »krive«, jezi? Niti ne. Ko imajo investitorji zbrano vso gradbeno dokumentacijo, lahko vidijo, kdo je izdal kakšno mnenje. In če je v dokumentaciji izdano pozitivno mnenje direkcije za vode, to pomeni, da je ta presodila, da na območju gradnje poplava naj ne bi bila grožnja …

Ali imate kot upravna enota sploh možnost odstopati od mnenj mnenjedajalcev?

Ne. Naša naloga je, da vsa strokovna mnenja upoštevamo in vpišemo v gradbeno dovoljenje. Lahko pa v primeru nejasnosti v mnenju mnenjedajalca pozovemo k dodatni obrazložitvi. Na splošno zaposleni v upravni enoti objektivno ne moremo imeti vseh potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko preverjali strokovnost mnenjedajalcev, denimo strokovnost vodne stroke, zato so njena mnenja za nas merodajna. Kot je bilo že navedeno, osredotočimo se na pravico graditi oziroma lastninsko ali drugo stvarno pravico v teh postopkih ter preverimo, da je dokumentacija skladna s prostorskim aktom. Preprosto povedano, ali so podane vse služnosti, ki so potrebne za postopek ter upoštevane zahteve prostorskih aktov v dokumentaciji. Ali je stavba, ki bo zgrajena na določenem območju, varna pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami, morajo presoditi ravno mnenjedajalci.

Seveda pa prihaja tudi do primerov, ko zaradi razjasnitve postopka, četudi je občina podala mnenje o skladnosti s prostorskim aktom, pozovemo občino, da svoje mnenje dodatno obrazloži. Občinski del je v procesu pridobivanja dokumentacije več kot očitno zelo pomemben. Pogosto slišimo, da je ›gradnjo na teh območjih dovoljevala država‹, ampak to ni res. Država je resda legalizirala stavbe, ki so bile črne gradnje in so bile že dlje časa na teh območjih, ampak se je treba zavedati, da je država to želela urediti zaradi ljudi. Ko pa govorimo, da so bile na poplavnih območjih novogradnje, pa je treba vedeti, da je bila dokumentacija skladna s prostorskim aktom, ki je na teh območjih dovoljeval gradnjo. Prostorske akte pa pripravljajo in potrdijo lokalne skupnosti – občine.

Bodo imeli ljudje, ki morajo hiše na novo postaviti ali obnoviti, težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj?

V novi gradbeni zakonodaji obstaja določilo o dovoljenju za obnovo, ki je nujna za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja ...

To je zelo pomembna informacija za prizadete v poplavah.

Da. Četudi bi naravna nesreča hišo uničila do temeljev, lahko lastnik brez gradbenega dovoljenja novo gradi v enaki obliki z možnimi odstopanji zaradi boljših gradbenih materialov. Za tako zgrajene stavbe bo možno pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Težava, ki jo vidim, je, ali vsi ljudje, ki so bili prizadeti v ujmi, želijo graditi na istem območju in živeti v strahu pred vodo. Kajti ta člen iz gradbene zakonodaje velja samo za to območje, ni pa možno brez gradbenega dovoljenja graditi nadomestne hiše, ki je bila poškodovana, drugje.

Menite, da se bo morala gradbena zakonodaja še dodatno spremeniti v ta namen? V Braslovčah naj bi preselili več kot sto družin. To je več kot sto novih stavb?

Mislim, da na ravni države spremembe že pripravljajo, predvsem v povezavi s postopki, da bi bili v tovrstnih primerih hitrejši. Tudi sam vidim možnost, da bi se to dalo narediti, torej pospešiti zadeve predvsem na tistih območjih, kjer so že zdaj stavbna zemljišča. Vprašanje, ki se mi zastavlja, je, kako bo z lastništvom zemljišča. Če bodo gradnjo neke hiše prestavili na drugo območje, bo lastništvo zemljišča verjetno težava. Hkrati si ne znam predstavljati primera, ko je bila neka stavba več desetletij črna gradnja, nato jo je lastnik legaliziral, zdaj, po ujmi, pa si bo stavbo postavil na drugi lokaciji.

 Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.