Zaušnica Velenjčanom
V Mestni občini Velenje so pred dnevi začudeni in razočarani ugotovili, da je vlada na spletni strani med gradivi v obravnavi objavila besedilo dolgo pričakovane in napovedovane nacionalne strategije za izstop iz premoga, v kateri ni ne duha ne sluha o dopolnitvah, ki so jih z najvišjimi predstavniki vlade dorekli ob septembrskem vladnem obisku Savinjska regije. V Velenju se tako sprašujejo, ali besede predsednika vlade in ministra še kaj veljajo.
Kot so v Mestni občini Velenje (MOV) zapisali v sporočilu za javnost, v strategijo niso vključili zaveze o zagotovitvi pet tisoč novih primerljivih in stabilnih delovnih mest. Poleg tega je v strategiji kot datum zaprtja Premogovnika Velenje (PV) določeno leto 2033 in ne, kot je po navedbah občine obljubil premier Janez Janša, drseča letnica zapiranja, ki bi jo dokončno določili na podlagi spremljanja mejnikov.
Ob tem so poudarili, da jim je Janša ob septembrskem obisku Savinjske regije dejal, da se zaveda, da Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ne bo možno zapreti, dokler ne bo nadomestnih virov za proizvodnjo električne energije. Prav tako tretjine električne energije iz velenjskega premogovnika ni možno nadomestiti v tako kratkem času oz. do leta 2033. Kot je takrat izpostavil Janša, je to vprašanje nacionalnega pomena, zato je treba razmišljati o možnosti postavitve drseče letnice izstopa iz premoga, ki jo bodo uskladili z EU v Bruslju, so še navedli v velenjski občini.
To, da v strategiji o izstopu iz premoga zdaj drseče letnice zapiranja ni, po mnenju občine pomeni: »Da strategija o izstopu iz premoga, ki je pripravljena za obravnavo na vladi, ne omogoča pravičnega prehoda in je v takšni obliki ne moremo podpreti. Pričakovali smo, da se bodo predstavniki vlade pri pripravi strategije držali obljubljenega.«
Brez posledic za gospodarstvo?
V Velenju so presenečeni, da so pripravljavci v povzetku gradiva za vlado zapisali, da strategija ne bo imela posledic za javnofinančna sredstva nad 40 tisoč evrov v tekočem letu in naslednjih treh letih ter administrativnih posledic. Prav tako naj strategija v tej obliki ne bi imela posledic za gospodarstvo, ne za na mala in srednja podjetja, kakor tudi ne za konkurenčnost le teh. Prav tako naj ne bi imela posledic na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki ter na socialno področje. Pripravljavci dokumenta so še zapisali, da bo vsebina strategije zagotavljala usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije.
Na velenjski občini so ob tem spomnili, da jim je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec 13. septembra glede postopkov sprejemanja nacionalne strategije na vladi povedal, da vanjo lahko vključijo tudi število delovnih mest, ki jih je treba nadomestiti, in da bodo lokalne skupnosti dobile strategijo v pregled, preden bo poslana na vlado.
»Nič od tega ni vključeno v strategijo, ki je pripravljena za obravnavo na vladi. Dodana sta sicer oba zakona, in sicer Zakon o zapiranju premogovnika, ki naj bi ga pripravljalo ministrstvo za infrastrukturo, in Zakon o prestrukturiranju regije, ki naj bi ga pripravljalo ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. Oba zakona naj bi bila za obravnavo pripravljena v šestih mesecih,« še poudarjajo v občini.
Velenjska občina je nezadovoljna z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki je v vladni obravnavi. V strategijo namreč niso vključene zaveze o zagotoviti pet tisoč novih primerljivih in stabilnih delovnih mest, kar je bilo dogovorjeno ob septembrskem vladnem obisku regije.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA)
Preberite več v Novem tedniku
