»Želimo razvoj, ki bo človeku prijazen«
Premogovništvo je Šaleški dolini prineslo blaginjo. Ustvarilo je najmlajše slovensko mesto, a je pustilo tudi negativne posledice v okolju, potopilo vasi, pašnike, polja, gozdove. Kako celiti brazgotine, ki nastajajo nad premogovnikom na približno petini površine Šaleške doline? Kdo in kako naj vodi procese revitalizacije oziroma oživitev? Smo na pragu nove degradacije? Svoje razmišljanje o tem so na okrogli mizi Potopljena krajina, ki jo je vodila novinarka Tina Felicijan, predstavili geografinja in sodelavka inštituta za politike prostora mag. Nela Halilović, geograf Jošt Kodrič, geograf Salahudin Halilović in krajinska arhitektka Kaja Flis. Med drugim so poudarili, da se bojijo, da bo napovedana sanacija še dodano poslabšala bivanjske razmere v Šaleški dolini.
V seriji pogovorov in okroglih miz z naslovom Potopljena krajina z različnih vidikov v Velenju obravnavajo šaleška ugrezninska jezera v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. O trenutnih razmerah na območju šaleških jezer, predvsem pa o možnih scenarijih za prihodnost so tokrat razmišljali predstavniki stroke mlajše generacije. Sogovorniki so predstavili sodobne smernice upravljanja degradiranih območij in svoje vizije prostora, ki izginja ter obenem na novo nastaja.
Energetska točka tudi v prihodnje?
Geografa Jošt Kodrič in Salahudin Halilović sta v svojih diplomskih delih med drugim preverjala možne scenarije za Šaleško dolino v prihodnosti. Med drugim sta poudarila, da se dolgotrajno izkopavanje lignita že odraža na pogrezanju in razpokah v tleh. Če bi se izkopavanje nadaljevalo še desetletja, bi lahko prišlo do pogrezanja tal v večjem obsegu, prišlo bi tudi to širjenja površin vseh jezer v Šaleški dolini, zato bi bila ogrožena tudi stanovanjska naselja. To je, kot sta poudarila, najbolj črn scenarij, ki se najverjetneje ne bo zgodil zaradi napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje leta 2033. A državna politika želi, da Šaleška dolina tudi v naslednjih letih in desetletjih ostane energetsko območje. Da to drži, dokazujejo projekti o postavitvi sončne elektrarne na Družmirskem jezeru, čemur okoljevarstveniki odločno nasprotujejo.
Kot je pojasnila krajinska arhitektka Kaja Flis, niso proti obnovljivim virom energije, a sončna elektrarna na jezero pač ne sodi. »Spomnimo se, kako je voda zalila vas Družmirje. Takratni oblastniki so ljudem rekli, izgubili ste sicer domove, ste pa dobili jezero, ki ga boste lahko uporabljali za kopanje. In kaj se zdaj dogaja? Zdaj nameravajo na tem jezeru postaviti sončno elektrarno.« Kako in kam naprej?
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 5. september 2024!
