Andraž Purg

Vsako leto avgusta Luče utripajo v prazničnem vzdušju. Tradicionalna prireditev Lučki dan, ki tokrat šteje že 54. izvedbo, tudi letos združuje bogat kulturni, športni in družabni program ter ponuja vpogled v življenje Luč skozi čas. Obiskovalci lahko v teh dneh uživajo v predstavitvah starih običajev, prikazih nekdanjih opravil in orodij, glasbi, kulinariki ter drugem dogajanju, ki ga pripravljajo številna društva in posamezniki iz lokalne skupnosti.

Kot poudarja župan Občine Luče Klavdij Strmčnik, s tem ohranjajo živo dediščino majhnega, a povezanega kraja, v katerem se po dveh letih še vedno pretežno ukvarjajo z odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav. V času občinskega praznovanja v Lučah ob tem odpirajo tudi prenovljeno igrišče ob tamkajšnjem športnem centru, ki so ga najtežje pričakovali mladi nadebudni športniki.

»Vesel sem, da nam je ob popoplavni obnovi letos uspelo urediti tudi to igrišče, ki je bilo v slabem stanju že pred gradnjo športnega centra, ki smo ga zgradili pred petimi leti. Takrat ga je težka mehanizacija še dodatno poškodovala in na igrišču ni bilo več mogoče igrati nogometa. Njegova uporaba je bila zato omejena. Igrišče smo zdaj preplastili z umetno travo in je ponovno na voljo za uporabo,« je v dneh pred občinskim praznikom povedal luški župan Klavdij Strmčnik.

Andraž Purg

Kako ocenjujete zadnje leto od občinskega praznika?

V občini se še vedno v največji meri ukvarjamo s popoplavno obnovo in vse svoje napore vlagamo v urejanje infrastrukture. Nedavno smo odprli cesto v Konjskem Vrhu, kjer smo posodobili oz. obnovili 8,5 kilometra cest, ki imajo zdaj novo asfaltno prevleko z vsemi odvodnjavanji in zaščitami. Z izvajalci smo to cesto delali od pomladi, sicer pa v občini obnavljamo tudi veliko gozdnih cest. Še vedno nismo uredili poti do turističnih znamenitosti, ki so bile poškodovane v poplavah. Te bodo še prišle na vrsto, a potem ko bomo uredili primarne ceste, ki so pomembne, da lahko ljudje hodijo v službe, šole ...

V turističnem razvoju zato že dve leti praktično stagniramo, saj se z njim ne moremo ukvarjati. Na drugi strani v občini veliko naporov vlagamo tudi v zagotavljanje zemljišč za nadomestitveno gradnjo. Na seznamu za odstranitev je v naši občini na koncu pristalo 21 hiš, za katere moramo poiskati rešitve. Težavo imamo, da kjerkoli se lotimo zadeve in jo poskušamo speljati, naletimo na ali plazovitost ali poplavno ogroženost območja. Potem nam vse pade v vodo in spet delamo vse na novo.

Ste v občini že sprejeli lokacijsko preveritev za gradnjo nadomestitvene stavbe?

Da. Na prejšnji seji občinskega sveta smo potrdili prvo lokacijsko preveritev, kar pomeni, da bo lahko oseba dobila gradbeno dovoljenje in začela graditi nov dom. Že pred tem smo obravnavali še dve lokacijski preveritvi, saj so si nekateri, ki so imeli zemljišče v drugih občinah, nove domove uredili tam. Kar zadeva OPPN, ki ga pripravljamo v Lučah, moramo vse skupaj predhodno urediti tudi s poplavnega vidika in zadeva zato kar precej traja. Pripravljamo še en OPPN za prestavitev kmetije pri Faletih, kjer je težava, da je na eni strani voda, na drugi strani plaz, okoli pa so še druge prostorske omejitve. Zadevo smo zato komaj umestili v območje, kjer bo možna gradnja. Upam, da bo preselitev kmetije končana še letos. Bolj me skrbi OPPN, ki ga pripravljamo za več hiš, saj zdaj mineva že dve leti od poplav. Upam, da bi lahko ta OPPN do konca leta spravili pod streho, ampak se vselej odprejo nova vprašanja, ki jih je treba rešiti.

Kako je z gradnjo večstanovanjske stavbe, ki jo načrtujete v občini?

Gradbenega dovoljenja zanjo še nimamo, saj smo imeli težavo z vzpostavitvijo elektropriključka. Na tamkajšnjem zemljišču bomo namreč podrli staro stavbo, ki že ima priključke, in zgradili novo. Elektro Celje je zahteval, da moramo na novo speljati celoten priključek od transformatorske postaje do stavbe in to smo zdaj že storili. Upam, da bomo končno dobili njegovo soglasje in da se bo zadeva premaknila naprej. Na načrtovan večstanovanjski objekt se nanaša še eno soglasje za nadomestitveno gradnjo. Ena od občank, ki ji je plaz porušil hišo, prav tako čaka na soglasje, da bo lahko v tamkajšnji bližini gradila stanovanjsko hišo. Tako bomo tam rešili dve muhi na en mah.

Andraž Purg

V začetku letošnjega leta vas je v Lučah obiskala tudi infrastrukturna ministrica, ki je za letos napovedala začetek gradnje težko pričakovane obvoznice. Se je gradnja prvega vhodnega križišča že začela?

Gradnjo vhodnega križišča proti Lučam naj bi začeli jeseni in to naj bi še vedno držalo. Pred dnevi sem se pogovarjal z ministrico in je obljubila, da bodo poskušali zadeve izpeljati tako, kot so obljubili. Pripravljalna dela naj bi začeli na vzhodnem priključku proti Lučam, ki je zunaj DPN, torej na delu ceste, saj bo to začetek vhoda v nov načrtovan tunel in na obvoznico. Ali bo to res ali ne, bomo videli, a ministrica je zagotovila, da to še vedno drži. Zemljišča v tem delu so že zagotovljena, dve parceli, ki sta zdaj še v lasti občine, moramo prenesti še na državo, a to je zgolj formalnost. Ko bo to urejeno, bo lahko država tudi tam začela gradbena dela. Kolikor sem bil seznanjen, naj bi kmalu v ta namen objavili tudi razpis.

Kolikšen je letošnji proračun občine in čemu boste namenili največ denarja?

Naš letošnji proračun je rekorden, saj znaša več kot 10 milijonov evrov. Takšnega proračuna Občina Luče ni imela še nikoli, ampak od teh 10 milijonov je 8 milijonov evrov, torej skoraj ves naložbeni denar – z izjemno financiranja za javne storitve – namenjenih infrastrukturi. V to štejem tudi gradnjo večstanovanjskega objekta, saj bo tudi ta v prvi vrsti namenjen zagotavljanju stanovanj za ljudi, ki so bili poplavljeni in nimajo kam iti. V tej stavbi bo tudi nekaj neprofitnih socialnih stanovanj, po katerih je kar nekaj povpraševanja, a jih trenutno v občini nimamo na voljo. Ogromen del proračuna je zato namenjen temu. Sicer pa načrtujemo še številne druge manjše projekte. Realen proračun naše občine je približno 2,8 milijona evrov, od tega lahko od 500 tisoč do 800 tisoč evrov namenimo za naložbe, drugo porabimo za javne storitve, ki jih mora občina zagotavljati.

Bo na vrsto prišla tudi obnova Kocbekovega doma?

Bo, a so poplave vse načrte premaknile. Če bo vse po sreči, bomo do konca leta pripravili projektno dokumentacijo in potem vložili vlogo za gradbeno dovoljenje. Videli bomo, kako uspešni bomo letos pri obnovi tamkajšnjih cest, ki jih še moramo urediti. V treh naseljih smo ceste večinoma že uredili, moramo jih še v Podvolovljeku in Podveži. To bomo poskušali urediti do konca letošnjega leta in morda še kaj drugo leto, potem bo prišel na vrsto Kocbekov dom. Vem, da se moramo tega lotiti. To je zadeva, ki je pomembna, a ni tako nujna, da bi jo morali začeti delati takoj. Če čaka že od leta 2017, bo počakala še kakšno leto. Gradnjo doma bi lahko po mojem mnenju začeli naslednje leto.

Andraž Purg

Z Občino Solčava ste pristopili tudi k skupni strategiji za razvoj turizma od leta 2025 do 2030. Zakaj sta se občini povezali in kaj želita s skupno strategijo doseči?

Že dolgo se zavedam, da se moramo pri turizmu povezovati z drugimi, saj smo sami premajhni. Če postavimo Luče na slovenski turistični zemljevid, marsikdo ne ve, kje so – čeprav si želim drugače. Če jih postavimo na turistični zemljevid sveta, ve zanje še toliko manj ljudi. In enako velja za Solčavo, čeprav je zaradi Logarske doline bolj prepoznavna. V naši skupni strategiji se je izkazalo, da bi morali dati za našo skupno blagovno znamko najbolj prepoznavno zadevo v tem območju, kar je Logarska dolina. A težava je v naših glavah, saj smo preveliki zapečkarji. S promoviranjem skupne blagovne znamke Logarsko imamo težavo tako mi kot Solčavani. Mi zato, ker bi morali promovirati Logarsko dolino, ki je v sosednji občini, v Solčavi zato, ker bi se mi hvalili z njihovo naravno znamenitostjo. Celotna zadeva zdaj stoji, saj mi strategije uradno še nismo potrdili, a imamo denar, da bi jo lahko izvajali. V Solčavi pa so strategijo podprli, a zanjo nimajo denarja.

V občinskem svetu ste ob tem v prvi obravnavi potrdili tudi predloga odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kamniško-Savinjske Alpe.

Da, tudi to je ena od možnosti povezovanja. Zavod bi ustanovile občine okoli Kamniško-Savinjskih Alp, zanimivo pa je, da tisti, ki so najbolj navijali, da bi ustanovili zavod, tega potem niso sprejeli. Naš občinski svet je ta odlok v prvem branju potrdil, zdaj bomo počakali, kako se bomo dogovorili. Imamo namreč tudi tretjo možnost, to je povezovanje z občinami Zgornje Savinjske doline. Že od leta 2019 namreč razvijamo strategijo za turizem celotne Zgornje Savinjske doline. Tudi ta je pokazala, da se moramo povezati in narediti skupen zavod, ki bo spletel posamezne niti in jih peljal v eno smer. Vsi se zavedamo, da je to treba narediti, ko bi se morali skupaj lotiti tega in dati denar na kup, se vsak malo zaustavi in tako smo tam, kjer smo.

Turistično se torej želite povezovati, a še ne veste, s kom?

Tako je, dogovorili smo se, da moramo jeseni sprejeti odločitev. V občini se zavedamo, da se moramo povezovati z drugimi, saj smo premajhni, a ne podpiram tega, da bi imeli dva ali celo tri različne zavode. Menim, da je pomembno, da imamo en zavod, ki bo imel naloge in sredstva in bo zadevo peljal naprej. Če bi imeli dva zavoda, potem noben ne bi vedel, kdo pije in kdo plača.