Andraž Purg

Na celjskem okrožnem sodišču denimo že dva meseca preklicujejo predobravnavni narok za 42-letnega ukrajinskega voznika kombiniranega vozila Dobniuka Dmytroja. Ta je 30. julija lani na štajerski avtocesti pri Slovenskih Konjicah trčil v stoječo kolono vozil pri cestni zapori. Pri tem je umrlo pet njegovih ukrajinskih sopotnic, še ena je bila huje poškodovana. Zoper njega je bil odrejen pripor, od takrat je zaradi begosumnosti v priporu.

Prvi predobravnavni narok je bil razpisan in preklican 19. decembra lani, zadnji ta petek, 13. februarja. Naslednji narok je sedaj razpisan za naslednji petek, 20. februar. Gre namreč absolutno za nujno zadevo. Vmes je sodnik Luka Grasselli preklical še dva razpisana naroka. Na sodišče smo poslali vprašanje, kaj se dogaja.

»V odvetniški pisarni, ki zastopa obtoženca, se z izvedbo naroka preko videokonference ne strinjajo, ker gre za tujca, ki ne razume slovenskega jezika. Zaradi jezikovne ovire in psihofizičnega stanja, ki je posledica nesreče in mu zato redno zagotavljajo psihološko pomoč, je njegova komunikacija z zagovornikom že sicer otežena. V takšnih okoliščinah bi vztrajanje pri izvedbi naroka na daljavo pomenilo očitno kršitev pravice do poštenega sojenja in učinkovite obrambe,« pravi predsednik Okrožnega sodišča v Celju Darko Belak. Sodišče tako ni imelo druge možnosti, kot da narok prekliče in ga preloži.

Sestanek vseh vpletenih

Glede stalnih preklicev narokov in s tem pereče problematike je Belak v začetku meseca sklical sestanek s predstavniki sodišča, celjskega zapora, policije in tožilstva. Na sestanku je izpostavil, da je trenutno najbolj pereča problematika sodišča nezmožnost rednega zagotavljanja privedb pripornikov in zapornikov na glavne obravnave, kar resno ogroža učinkovito izvajanje kazenskih postopkov.

»V minulem letu je bilo na našem sodišču odpovedanih 296 privedb, od tega 226 na Okrožno sodišče Celje in 70 na Okrajno sodišče v Celju. Na ravni države je bilo v istem obdobju odpovedanih 2.939 privedb, kar kaže na sistemski problem širših razsežnosti«, je zapisano v dopisu predsednika celjskega okrožnega sodišča.

Kadrovska stiska v zaporih

Glavni razlog za nastalo stanje je huda kadrovska stiska v zavodih za prestajanje kazni, ki je po njihovih navedbah kritična in alarmantna. Ob tem pa se s pomanjkanjem kadra srečuje tudi policija.

»Posledice so resne, saj prihaja do zamikov pri reševanju zahtevnejših kazenskih zadev, naroki odpadajo tik pred izvedbo kljub obsežnim pripravam, zadeve se kopičijo, nezadovoljstvo strank narašča. Ena izmed možnih rešitev so videokonferenčna zaslišanja, ki jih Vrhovno sodišče Republike Slovenije trenutno šteje za dopustne. Vendar se sodna praksa vseskozi spreminja, predvsem pa se pri tem pojavlja problem učinkovite komunikacije med pripornikom in zagovornikom, kar predstavlja pomemben vidik poštenega postopka,« je še zapisal Belak.

GP

Z razmerami seznanili nadrejene

»Ker trenutne razmere presegajo možnosti reševanja na lokalni ravni, smo se prisotni na sestanku strinjali, da je treba nastalo problematiko in njene posledice nemudoma nasloviti na višje pristojne institucije, zato smo o vsebini sestanka obvestili tudi Vrhovno sodišče RS in Ministrstvo RS za pravosodje,« je še dodal.

Predsednik sodišča želi ob tem poudariti, da se sodišče dobro zaveda kadrovskih težav v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora Celje, vendar je nujno treba videti širšo sliko. V zavodu se sodeč po zapisanem v dopisu pristojnim višjim organom izredno trudijo izvajati privedbe in omogočiti delo sodišča, pri čemer izkoriščajo vse notranje rezerve do maksimuma.

Prilagoditev tožilstva

Prav tako se je v okviru možnosti za izvedbo obravnav prilagodilo tudi Okrožno državo tožilstvo v Celju z izvedbo sklenitve sporazumov o priznanju krivde, kar vse znatno skrajša potek kazenskega postopka. Vendar ti dve ustanovi več ne moreta storiti.

Pri privedbah v zadnjem času pomagajo tudi policisti, vendar gre pri tem le za blaženje posledic in ne za sistemsko rešitev.

Ob tem je v dopisu še zapisano, da je priporniku že tako odvzeta osebna svoboda in da so torej dolžni na sodišču voditi postopek še posebej hitro in brez nepotrebnih zastojev.

»Vsaka preložitev naroka iz razlogov na naši strani neupravičeno podaljšuje trajanje pripora, kar predstavlja še posebej hudo kršitev pravice pripornikov do sojenja v razumnem roku«, še piše v dopisu.

Vložene že številne pritožbe

Ob tem Belak dodaja, da se sodišče v celoti zaveda neizogibnih posledic takšnega stanja, ko so mogoče že danes vložene številne pritožbe pripornikov na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi pravice do sojenja v razumnem roku. Priporniki se bodo lahko pritoževali, da jim ni bilo sojeno v razumnem roku, ker jih niso privedli na sodišče. Takšen razlog pa bo prepoznan kot opustitev države, da zagotovi potrebne temeljne pogoje za delovanje sodišč.

Ob koncu predsednik sodišča še dodaja, da je prav, da je tudi javnost seznanjena s težavami pri njihovem delu in da vsi, ki imajo možnost in moč prispevati k odpravi takšnega stanja, naredijo vse, kar lahko.