Do septembra v novem domu
Novo poglavje družine Dolar Zgodba tričlanske družine Dolar s Stranic se je konec lanskega leta dotaknila mnogih. Čeprav so številne organizacije vedele, da živijo oče Slavko, mama Cvetka in njun 15-letni Jože v izjemno slabih pogojih, se je pri načrtovanju obnove skromnega doma vselej zataknilo pri denarju. Dokler niso v življenje družine posegle članice Lions kluba Konjice Vita. Ob podpori prijateljskih dobrodelnih klubov, Lions kluba Konjice in Leo kluba Konjice, ter ob podpori številnih dobrih ljudi so v nekaj mesecih zagotovile dovolj denarja za obnovo doma družine Dolar. Ta se bo zaradi pridnih rok delavcev in odprtih src dobrotnikov predvidoma na začetku jeseni že lahko vselila v nov varen dom.
Kot je pojasnila predstavnica Lions kluba Konjice Vita, so se članice za pomoč družini odločile na pobudo članice Simone Vrečko, ki je zdaj tudi vodja projekta. Vrečkova je družino Dolar spoznala na pobudo patronažne sestre, ki je nekoč skrbela za že pokojno Slavkovo mamo. Povedala je, da na Stranicah v hiši brez kopalnice in stranišča živi družina z mladoletnim otrokom. Simono Vrečko so njene besede močno pretresle. »Nisem mogla verjeti, da v naši neposredni bližini še vedno živijo ljudje brez osnovnih življenjskih in higienskih pogojev,« je povedala Vrečkova, ki je nemudoma začela iskati informacije o družini in možnih oblikah pomoči.
Kmalu je ugotovila, da kar nekaj ljudi in ustanov pozna zgodbo družine, a konkretnih rezultatov, tudi zaradi potrebnih denarnih sredstev, ni. Po nekaj dneh zbiranja informacij se je Simona Vrečko odločila, da bo družino obiskala. Tako se je s člani družine Dolar prvič srečala na začetku decembra lani. In ko je odhajala od njih, si je obljubila, da bo storila vse, da bo skromni družini zagotovila dostojne razmere za življenje. Ob podpori članic Lions kluba Konjice Vita je začela veliko dobrodelno akcijo.
Dotrajana, vlažna in od požara ožgana hiša
Simona Vrečko verjetno nikoli ne bo pozabila dneva, ko je prvič obiskala družino Dolar na domačem naslovu na Stranicah. »Bila sem vznemirjena, ker nisem vedela, kako me bo družina sploh sprejela. Bila je tema, parkirala sem na dovozu in najprej zagledala lepo hišo, ob njej pa malo kamnito hiško in hlev. Iz hleva sta ob mojem pozdravu prišla gospod in sin. Predstavila sem se in sledilo je prijazno povabilo v hišo, kjer je gospa na štedilniku na trda goriva pripravljala večerjo. Ko sem vstopila v hišo, sem zagledala črne stene in strop, podprt z lesenimi podporniki, ki so bili nameščeni po požaru in na katerih je bil nameščen električni kabel do jedilnega kota, na kablu je visela žarnica. Tla na verandi so bila iz betona, v kuhinji je bil položen star topli pod. Kuhinjski elementi so bili še vedno črni od požara, strop se je na nekaterih delih luščil. A bilo je toplo, zaradi krušne peči in štedilnika, v katerem je gospa pripravljala večerjo,« je opisala prve vtise, ko je vstopila v tristo let staro hišo, ki stoji na posestvu, ki ga je kupil Slavkov praded. Ko se je nekoliko razgledala po skromnem domovanju, je ugotovila, da v njem ni kopalnice. Približno 50 metrov od hiše je v leseni uti stranišče »na štrbunk«.
|
»V približno dveh letih delovanja je našemu društvu z manjšimi donacijami uspelo pomagati že marsikomu, a tokrat bomo prvič nekomu resnično spremenile življenje. Družini Dolar bomo omogočile dostojnejše življenje ter ji hkrati podarile možnost, da svoje misli in dejanja – namesto da se vrtijo le okoli strahu in negotovosti, kako dolgo jim bo njihov že tako skromen dom še sploh služil – usmerijo v druge, lepše stvari. In to je tisto, kar nas Vite polni z novo energijo in željo pomagati,« je veselo in ponosno povedala Nina Malec Poklič. predsednica Lions kluba Konjice Vita |
Foto: Lions klub Konjice Vita
Preberite več v Novem tedniku
