Arhiv NTRC

»Stanje v domovini in Evropi je treba budno spremljati, zagotovo je treba v teh časih delovati nekoliko bolj previdno tudi pri izbiri projektov, a se pri uresničevanju zavez nikakor ne smemo ustaviti,« pravi župan Branko Petre in poudari, da so se tega načela ves čas držali. »Tako smo uspeli končati nekaj večjih in za našo občino zelo pomembnih investicij.«

Verjetno imate v mislih gradnjo vrtca na Frankolovem?

To je zagotovo največja in najpomembnejša investicija v tem mandatu. Vrtec smo začeli graditi in smo ga tudi zgradili v času epidemije. Najbolj razveseljivo je, da se otroci in zaposleni v novih in sodobno opremljenih prostorih dobro počutijo. Kakovostnejše je tudi bivanje in poučevanje v šoli. Sočasno smo namreč uredili ogrevanje šole. Z obnovo kuhinje smo rešili še problem priprave hrane za oba zavoda – vrtec in šolo. Po nesrečnem naključju, ko nam je izliv vode uničil tla v šolski telovadnici, smo bili prisiljeni urediti tudi to. Tako smo v telovadnici, ki kraju in krajanom služi kot večnamenska dvorana, uredili novo talno gretje in elastični talni pod. Lahko bi rekli, da se je za resničnega izkazal rek, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega.

Še posebej sem vesel, da je vlada sprejela sklep o zagotovitvi dodatnih sredstev za investicije v predšolsko in šolsko vzgojo in da smo tako tudi mi uspešno kandidirali na razpisu ministrstva za šolstvo. Prejeli bomo več kot milijon evrov nepovratnih sredstev in tako skupaj s pol milijona evrov nepovratnih sredstev Eko sklada uspešno pokrili več kot polovico celotne naložbe. Največje zadovoljstvo je seveda, da so pogoji za delo v vrtcu in šoli na Frankolovem postali dobri in da je to naložba v dobrobit naših otrok.

V zadnjem letu ste obnovili kar nekaj manjših mostov, uspeli ste zagotoviti denar za sanacijo plazu, dočakali ste tudi težko pričakovano gradnjo manjkajočih delov kanalizacijskega omrežja.

Po več letih prizadevanj za sofinanciranje gradnje kanalizacije smo končno lahko začeli graditi manjkajoče dele kanalizacije v aglomeraciji Vojnik. Investicijo smo na razpis ministrstva za okolje prijavili v sodelovanju z Mestno občino Celje in Občino Štore. Naš del, vreden približno 700 tisoč evrov, bo financiran pretežno iz sredstev Evropske unije. Gradnja bo predvidoma končana do polovice naslednjega leta.

V tem letu smo uspeli zgraditi nova vodovoda v Trnovljah pri Socki in v Hrastniku ter obnoviti vodovod v Ilovci. Končali smo tudi gradnjo enega kraka kanalizacije v Novi Cerkvi. Obnovili smo tudi približno 900 metrov sekundarnega vodovoda iz Vitanja do Vojnika. Končana je tudi že gradnja kanalizacije Polže–Razdelj–Nova Cerkev. Med Razdeljem in Novo Cerkvijo smo zgradili še nov vodovod, direkcija za ceste je preplastila tudi vozišče na tem odseku. Zaradi zahtev prometne varnosti smo v Razdelju uredili tudi novo avtobusno postajališče.

Zgrajen je tudi že nov most čez Hudinjo v Višnji vasi, gradnjo katerega je sofinanciralo okoljsko ministrstvo. Trenutno še pridobivamo ustrezno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Izvajalci gradbenih del v teh dneh gradijo še en nekoliko manjši most na Rovškem potoku.

Do konca novembra bomo uredili tudi plaz v Malih Dolah pri Joštu. Gre za plaz, ki ogroža tako hiše kot cesto. Investicija je ocenjena na približno 200 tisoč evrov.

Kako je s projektom regionalne kolesarske povezave Celje–Vojnik–Dobrna. Nekaj zapletov je bilo predvsem glede odkupa zemljišč. Ste že našli ustrezne rešitve?

Tudi to je eden od projektov, kjer sodelujemo tri sosednje občine, Celje, Dobrna in Vojnik. Gradnjo financira ministrstvo za infrastrukturo, mi pa smo se zavezali, da bomo pomagali pridobiti soglasja lastnikov. Moram priznati, da se nam na enem odseku stvari še zapletajo. Dogovora z vsemi lastniki nam še ni uspelo skleniti, od približno 120 soglasij smo jih podpisali malo več kot 70. Za nekatere dele, kjer se ne uspemo dogovoriti, bomo morali žal tudi spremeniti projekte. Vsaka sprememba pomeni odmik začetka gradnje. Ko bo kolesarska povezava zgrajena, bo velika pridobitev za vse tri sodelujoče občine. Mislim, da si je tudi Vojničani večinoma želijo.

Za vašo občino je značilno tudi bogato društveno življenje. Občina dejavnost spodbuja in jo tudi finančno podpira.

Na društvenem področju smo res »močni«. Veliko je društev, ki so zelo dejavna in uspešna tako na državni kot na mednarodni ravni. »Korona« je na tem področju naredila kar nekaj škode, posledice bodo društva verjetno občutila še kar nekaj časa. A pomembno je, da dejavnost ne zamre. Številna društva zaradi ukrepov in omejitev v zadnjih dveh letih niso uspela izpolniti zastavljenih programov. Občinski svet je že lani sprejel sklep, da bomo društvom, ki zaradi koronaukrepov niso mogla izvesti programov v celoti, pri prijavi na razpise denarni del spodbude vseeno priznali.

V tem letu praznujeta visok jubilej dve vidnejši in pomembnejši društvi. PGD Socka se veseli 90-letnice uspešnega delovanja na področju gasilstva. Sto let obstoja praznuje Čebelarsko društvo Vojnik. Čebelarji so na svojem področju zelo uspešni in imajo eno večjih društev v Sloveniji. Zelo dejavna in uspešna so tudi vsa kulturna društva, ki so imela v koronaobdobju precej težav, in športna društva, kjer je bilo v zadnjih mesecih še najmanj upada dejavnosti.

Nikakor ne smem izpustiti pomembnega področja društvenega delovanja, to je področja humanitarne dejavnosti. V vsaki krajevni skupnosti imamo krajevno organizacijo Rdečega križa in Karitas. Številnim prostovoljcem gre iskrena zahvala za delo, ki so ga opravili v najtežjih mesecih.

Društvene sredine so tiste, ki dajejo občini utrip in skrbijo, da živi. Prav dobro organizirana društvena dejavnost dviga kakovost življenja v naši občini. Seveda v občini nimamo vsega, a tisto, kar imamo, je narejeno s srcem in z občutkom za skupnost. Če je v naši občini kaj dobrega, so to ljudje.

"Mislim, da je življenje v Vojniku prijetno. Lahko smo hvaležni za zeleno naravo in bližino prometnih povezav. Kljub krizi, ki povzroča negotovost, na trenutke morda tudi strah, je mogoče čutiti pozitivno energijo in verjamem, da je življenje v občini Vojnik lepo in bogato in da bo takšno ostalo tudi naprej. Kriza traja že dve leti in ni zlomila našega duha. Verjamem, da ga tudi ne bo."

Preberite več v Novem tedniku