Arhiv NTRC

Leto se je začelo »bumbastično«. V Žalcu so pod taktirko programskega direktorja Dejana Tamšeta izpeljali že 14. mednarodni tolkalni festival Bumfest. In spet navdušili. Zanimivo, Tamše, ki velja tudi za idejnega očeta festivala, je v zadnjih letih po vsakem festivalu dejal, da je morda zadnji. Samo upamo lahko, da bomo lahko ob fantastičnih predstavah svetovnih zvezd tolkalne glasbe v Žalcu še uživali. Januarja 2021 zagotovo ne. A verjamem, da se ekipa s Tamšetom na čelu »koroni« ne bo uklonila.

Napovedali odpuščanja, a so zaposlovali

Podobno glasno, kot je bilo pozimi v središču Spodnje Savinjske doline, je bilo spomladi v Šaleški dolini. Ne samo da je novi koronavirus, takrat še kot velika neznanka, med ljudi vnesel veliko nemira, strahu in skrbi, so z napovedjo množičnega odpuščanja »udarili« še kitajski lastniki Hisense Gorenja. Prvotne številke so bile zastrašujoče, brez dela bi lahko v Sloveniji zaradi slabših poslovnih rezultatov kot posledica koronavirusa ostalo 1.500 ljudi, v celotni skupini 2.200. Te številke so nato nekoliko zmanjšali, a to ljudi, predvsem Velenjčanov, ni pomirilo. Ljudje so v znak protesta in podpore zaposlenim v mestu postavili transparent, na katerem je bilo zapisano nekoliko spremenjeno geslo rudarskega mesta: »Ni življenja brez Gorenja«. S kitajsko upravo podjetja sta se sestala tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in takrat še podžupan Peter Dermol. A so bili Kitajci precej neomajni. Vse do poletja, ko so začeli v podjetju beležiti veliko povečanje naročil. In tako je vodstvo podjetja namesto odpovedi pred poletnim kolektivnim dopustom napovedalo dodatno zaposlovanje. V podjetju so zabeležili rekordno število naročil in do jeseni v proizvodnji zaposlili 350 ljudi. Toliko jih bodo predvidoma tudi do januarja 2021, ko bodo začeli v Velenju izdelovati tudi televizorje.

Sosežig še naprej razdvaja

Termoelektrarna Šoštanj je poleti Arsu poslala poročilo o presoji vplivov na okolje (PVO) in tako uradno začela postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig. Gorivo SRF, pridobljeno iz nenevarnih odpadkov, bi lahko začeli premogu poskusno dodajati konec leta 2021. Predstavniki Šaleškega eko gibanja temu odločno nasprotujejo. Dvomijo v verodostojnost podatkov in opozarjajo, da se nekateri vplivi na zdravje lahko pokažejo šele čez čas. Njihovim navedbam je pritrdila tudi nedavno objavljena recenzija PVO. Po naročilu Občine Šoštanj jo je izdelal zasebni Inštitut za okolje in prostor iz Celja. V Tešu so nad recenzijo negativno presenečeni, saj naj ne bi odražala strokovnega mnenja o ugotovitvah PVO.

Brez sezonskih delavcev ne bi bilo hmelja

Medtem ko so se v Velenju spomladi borili proti izgubi delovnih mest v industriji, so v Savinjski dolini mrzlično iskali delavce za delo v hmeljiščih. V tem času navadno v Sloveniji dela veliko tujih sezonskih delavcev, ki k nam pridejo predvsem iz Romunije. Zaprtje meja zaradi koronavirusa je onemogočilo njihov prihod in hmeljarji so se bali, da bodo rastline ostale na tleh, posledično bi ostali brez pridelka.

Poleg peščice sezonskih so tako hmeljarsko sezono reševali domači delavci, ki pa dela niso tako vešči, maja pa so se morali večinoma vrniti na delovna mesta. En dan so v hmeljiščih »trenirali« tudi nekateri vrhunski športniki, ki jih pri športnih uspehih podpira Pivovarna Laško Union.

Podjetni zmagovalec

Čeprav je spomladansko zaprtje zaradi koronakrize številna podjetja potisnilo na rob preživetja, je tudi v naši regiji nekaj takšnih, ki so znala spremenjene razmere obrniti sebi v prid in povečati prodajo. Zagotovo lahko med največje podjetne zmagovalce letošnjega posebnega leta prištevamo nazarsko podjetje BSH Hišni aparati. Podjetje, ki stremi k napredku in je že vrsto let v vrhu med predstavljenimi letnimi inovacijami, se je v vseh zadnjih krizah odzvalo dobro. Tudi iz tokratne zapletene koronasituacije za zdaj izhaja kot zmagovalec. Za uspeh v negotovih časih sta, kot pravijo v podjetju, ključna prilagoditev in zaupanje v blagovno znamko.

Podjetje BSH Nazarje letos praznuje 50-letnico. Jubilejno leto 2020 si bodo v podjetju ob izrednih razmerah zaradi pandemije zapomnili tudi po prejemu dveh pomembnih priznanj. Oktobra so prejeli naziv tovarne leta v Sloveniji, sredi decembra so se z enakim nazivom okitili še na mednarodni sceni.

»Štrlijo« iz povprečja

Zagotovo je ena lepših plati novinarskega dela spoznavanje ljudi, ki tako ali drugače izstopajo. Vsako leto postreže z res zanimivimi sogovorniki. Ena takšnih, ki človeka resnično navduši in osupne, je Hana Veler, ki je življenje zapisala znanosti. 24-letnica iz Šentruperta v Savinjski dolini je doktorska študentka s področja biomedicinskih znanosti na oddelku za patologijo na Univerzi v Oxfordu. Poleg zahtevnega študija se še vedno ukvarja s športom. Karate je v zadnjem času zamenjala za tek. Odtekla je že več polmaratonov, letos se je pripravljala na prvi čisto pravi maraton, ki pa ga je žal »odnesla korona«.

Med povprečne bi težko šteli tudi Andrejo Cepuš, ki je prepričana, da je zdaj pravi čas za srčno modrost žensk, za rušenje zidov in gradnjo mostov. Po poklicu je komunikologinja, po duši glasnica pristne ženske energije. Svoje poslanstvo je našla v preobrazbi sveta skozi ženski princip.

Zvrhano mero poguma je pokazala Maša Vidmar, prejemnica medalje za požrtvovalnost in hrabrost. To si je Polzelanka prislužila s tem, ko je avgusta lani pogumno posredovala pri ropu zlatarne na slovenski obali.

Solidarnost

Zdi se, da se moj osebni zaključek leta vrti pretežno okoli dobrodelnih akcij, a solidarnost me spremlja celo leto. In vsako leto imam priložnost spoznati nekaj posebnih otrok in njihovih družin. Kljub nepredstavljivo zahtevnim bojem, ki jih dnevno bijejo, ti otroci in njihovi starši izžarevajo posebno energijo. Vsako leto se trudim, da predstavim kakšno zgodbo, s katero ljudi povabim k solidarnosti in podpori.

Tako smo letos spoznali in verjamem tudi pomagali dvojčkoma Darjanu in Nikolasu, ki imata številne zdravstvene težave ter precejšen zaostanek na duševnem in razvojnem področju.

Deklico Lino smo spoznali že pred letom, in sicer z objavo zgodbe male borke in njenih pogumnih staršev, ki se z vsemi močmi trudita deklico pospremiti na pot samostojnosti. Tokrat pa smo predstavili praznično spletno dražbo, na kateri starša zbirata denar za nadaljnje terapije. Z njimi namreč Lina lepo napreduje.

V eni zadnjih letošnjih številk Novega tednika smo spoznali še pogumnega 18-mesečnega Bona, ki na poti do svojih prvih korakov potrebuje pomoč dobrih ljudi. Zaradi težkega poroda je utrpel poškodbe, zaradi katerih ima kar nekaj zdravstvenih težav, zdravniki pa za zdaj še niso uspeli postaviti prave diagnoze. Kljub sprva črnogledim napovedim domačih zdravnikov je družina po posegu v Nemčiji bolj optimistična. A do prvih korakov jih čaka še veliko dela in samoplačniških terapij.

Zmaga

K veliki zmagi smo pred dnevi pospremili tudi prostovoljce, ki stojijo za dvema odmevnima decembrskima dobrodelnima akcijama – Božičkova tovarna daril in Misija človek. Zaradi številnih preprek zaradi koronavirusnih omejitev jih je bilo ob začetku letošnjih akcij malo strah. A niso izgubili vere in zaupanja v ljudi in izkazalo se je, da je tudi letos zmagala solidarnost. Božiček je s pomočjo humanitarnega društva Enostavno pomagam obdaril 1.120 otrok, s pomočjo projekta Misija človek se praznikov lahko veselijo tudi v varnih hišah, materinskih domovih, zavetišču za brezdomce, s priboljški se mastijo tudi živali.

Pravljice

Čeprav leto ni bilo ravno pravljično, sem v zadnjem času prav pravljicam na široko odprla vrata in srce. Navdušile me niso le zgodbe, ampak predvsem avtorji. Za vse je to njihov knjižni prvenec.

Kristjan Veber je človek, ki resnično živi za dobrodelnost in njegov Košček srca seže naravnost tja – do srca. Andraž Pušnik je neverjeten mlad vsestranski ustvarjalec, ki je med knjižne platnice ujel avtorsko gledališko predstavo Kje je Božiček. Lahko vam namignem, da se pogosto skriva povsem blizu nas. Alja Pak Storjak je po poklicu psihologinja in svetovalka za dobro počutje v organizacijah. A v prvi vrsti je mama. Mama dvojčkov Alexa in Mile ter čarobne deklice Niki, glavne junakinje resnične pravljice Verjamem v drugačne sanje.

Verjemimo tudi mi.

Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA in SHERPA)

Preberite več v Novem tedniku