Med prvimi pomagal na poplavljenih območjih
Najbrž ni Šoštanjčana, ki ne bi poznal sokrajana Lakija. Tako Adnana Saličevića kličejo njegovi prijatelji in znanci. In ni jih malo. Veliko novih poznanstev je navezal po avgustovskih poplavah, saj je več dni pomagal številnim pri odpravljanju posledic poplav in bil deležen hvaležnih odzivov. Pred približno dvajsetimi leti je kot elektrotehnik prišel iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo s trebuhom za kruhom. Tu je opravil izpit za žerjavista. Zato se mu je pred leti porodila zamisel o organizaciji evropskega tekmovanja žerjavistov, edinega tovrstnega tekmovanja v Evropi, ki iz leta v leto v Šoštanj privablja vedno več udeležencev.
Čeprav je od uničujočih poplav minilo že skoraj dva meseca, so vtisi še zelo živi, pravi Adnan, ki se je že prvo jutro po poplavah s prijatelji odpravil pomagat prizadetim občanom. »Niti za trenutek nisem okleval, ali naj grem. Zame je to samoumevno. V petek v jutranjih urah smo se s kolegi dobili pri gasilskem domu v Šoštanju, kjer so nas gasilci usmerili na najbolj kritična območja,« se spominja.
Skupaj zmoremo
Prvi dan so polnili protipoplavne vreče na več koncih šoštanjske občine, v naslednjih dneh so pomagali odpravljati uničujoče posledice narasle vode še v občinah Nazarje, Mozirje in Braslovče, tudi v Črni na Koroškem. »Na voljo je bilo veliko pridnih rok, saj so na pomoč priskočili številni prostovoljci iz vseh koncev Slovenije. Ponovno se je izkazalo, da je v vsakem slabem nekaj dobrega, saj sta občutek povezanosti in zavedanje, da skupaj zmoremo vse, neprecenljiva,« poudarja.
Ko so se razmere na poplavljenih območjih počasi umirjale, je začel podoživljati pretresljive vtise s terena. »Stisne te pri srcu, ko vidiš nebogljenost ljudi, ki so šokirani reševali najnujnejše stvari iz svojih uničenih domov. Čutil sem njihov strah in negotovost. Ko smo jim prišli pomagat, so pokazali hvaležnost. Nekateri so od ganjenosti tudi jokali. Ob tej izkušnji sem dojel, da je v življenju vse minljivo, saj lahko čez noč ostaneš brez vsega,« še pravi Adnan, ki se je v Slovenijo iz Bosne preselil pred približno dvajsetimi leti v upanju, da si bo tu lahko ustvaril boljše pogoje za življenje kot v svoji domovini, kjer se je izšolal za elektrotehnika.
Žerjav ga je navdušil
Zaposlil se je v podjetju Primorje Ajdovščina, kjer je opravil tečaj za upravljanje žerjava. To delo ga je prevzelo, zato je 14 let delal kot žerjavist. Ker je Primorje šlo v stečaj, je novo zaposlitev našel v Trbovljah v podjetju Rudis. Zadnja leta dela v podjetju GH Holding iz Ljubljane. »Zelo sem zadovoljen, saj imamo dobre pogoje za delo, vzdušje med sodelavci je odlično. Naše podjetje je specializirano za gradnjo in energetsko obnovo bolnišnic. Sem delovodja, prav zdaj gradimo prizidek za onkološki oddelek Splošne bolnišnice Maribor. Energetsko prenavljamo tudi stavbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pravkar končujemo 100 milijonov vreden projekt v Beogradu, gradimo v Novem Sadu, tudi na Hrvaškem. Dela nam ne res manjka.«
Ko žerjavisti tekmujejo
Pred šestimi leti se mu je porodila zamisel o organizaciji tekmovanja v upravljanju žerjava, ki jo je tudi uresničil. »To je edino tovrstno tekmovanje v Evropi, ki se ga poleg slovenskih udeležujejo tudi žerjavisti iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Nemčije. Število sodelujočih se iz leta v leto povečuje, zato bomo tekmovanje še nadgrajevali. Zdaj je enodnevno, morda ga bomo v prihodnje organizirali v soboto in nedeljo. Imam prijatelja iz Srbije, ki se tekmovanja udeleži vsako leto. Zasluži le 300 evrov, a si z veseljem privarčuje denar, da se lahko odpravi na pot. Mnogi namreč prihajajo na tekmovanje zaradi prijetnega druženja,« pojasni Adnan. Veseli me, da nas finančno podpira več podjetij, pri logistiki nam pomaga Termoelektrarna Šoštanj.
Se evropskega tekmovanja v upravljanju žerjava udeležujejo tudi ženske? »Se, a jih ni veliko. Na naše tekmovanje je prvo leto prišla žerjavistka iz Prekmurja. Ob tem želim poudariti, da se tekmovanja lahko udeležijo le tisti, ki imajo opravljena izpita za upravljanje žerjava in iz varstva pri delu. Udeleženci se pomerijo v natančnosti pri prenosu bremena od točke A do točke B, pri tem se ocenjuje tudi vidik varnosti. Mnogi spremljajo tekmovanje, saj je zanimivo za ogled. Za otroke pripravimo miniaturne žerjave, ki so jim v veliko veselje.
Najboljša odločitev
Adnan priznava, da je bila odločitev za selitev iz Bosne v Slovenijo ena najboljših v njegovem življenju. »Ker sem se želel čim prej vključiti v družbo, sem se hitro naučil slovenski jezik. Pri tem so mi pomagali tudi sodelavci. V Šoštanju se odlično počutim. V naši lokalni skupnosti imamo dobre pogoje za življenje. Ker sem komunikativen, rad spoznavam nove ljudi. Veliko mi pomeni, da se lahko sprostim v družbi prijateljev, s katerimi sodelujem v šoštanjskem športno-kulturnem društvu. V društvu organiziramo različne dejavnosti za vse generacije, to jesen snujemo nove projekte.« Posebnih konjičkov, kot še pravi, nima. Nove moči si nabere med dopustovanjem ob morju. Na svojo domovino ni pozabil, zato se vrača k sorodnikom v Bosno. »Žal mi je, ko vidim, da se razmere v moji domovini, odkar sem jo zapustil pred približno dvema desetletjema, niso spremenile. Mladi jo zaradi slabih gospodarskih in socialnih razmer še vedno zapuščajo ter iščejo priložnost za boljše življenje v tujini.«
(Foto; osebni arhiv)
