Arhiv NTRC

Duh dobrodelnosti, solidarnosti in razumevanja vse leto veje po hodnikih celjske osnovne šole Frana Roša. Ob tokratnem decembrskem obisku so nam učenci in učiteljice predstavili dva aktualna projekta, ki so ju vpisali v knjigo dobrih del. Pri tem ne gre zgolj za solidarnostno akcijo, ki bo nekoga osrečila, gre za učenje dela v skupinah in razumevanje morda še nepoznanega sveta.

Ladjice v spomin in opomin

Že v začetku šolskega leta se je šola na pobudo učiteljice Andreje Založnik pridružila vseslovenski akciji izdelovanja ladjic iz odpadnega papirja. Gre za projekt, katerega pobudnik je Boris Krabonja, profesor zgodovine na mariborski ekonomski srednji šoli in gimnaziji, znan humanitarec in ustanovitelj ter predsednik društva UP-ornik. Projekt 6 milijonov papirnatih ladjic v spomin na žrtve holokavsta ima zametke že v šolskem letu 2013/2014, ko je sodelujočim uspelo izdelati 2,4 milijona ladjic. Letos gredo do konca, je odločen Krabonja, ki je uspel k akciji privabiti že več kot 150 vzgojno-izobraževalnih zavodov.

»Sodelovanje sem sprva predlagala otrokom, ki sodelujejo pri interesni dejavnosti, ki jo vodim. Takoj so se strinjali, hitro pa je sodelovanje postalo širše in tako se je akciji pridružila vsa šola,« pove Založnikova, ki je prepričana, da ima tovrstno sodelovanje v akciji z dobrim namenom in skupnim ciljem več pozitivnih vidikov. »Učenci v razredu več sodelujejo, ker si vsak oddelek želi izdelati največ ladjic, se med njimi ustvarja zdrava mera tekmovalnosti. Starejši učenci se s pomočjo tega lažje učijo zgodovinskih pojmov. Predvsem pa se veliko pogovarjamo o solidarnosti in pomoči sočloveku,« pojasni. Vse zbrane ladjice bodo namreč vključene v razstavo, ki bo predvidoma junija v Mariboru. Na koncu bodo ladjice predane družbi, ki odkupuje star papir, izkupiček pa bo namenjen ranljivim skupinam. Kot je še pojasnila Založnikova, so se na šoli odločili, da bodo ladjice izdelovali do konca januarja.

Praznične voščilnice za starostnike

V teh dneh pa učenci več razredov celjske osnovne šole sodelujejo pri ustvarjanju prazničnih voščilnic, ki jih bo vodstvo šole predalo Domu starejših občanov Vojnik in celjskemu Domu ob Savinji. »Pomembno je deliti dobro voljo in toplino,« pravi pobudnica akcije Jerneja Mastnak, ki je na šoli zaposlena kot spremljevalka. V Celju pa jo poznamo tudi kot predano prostovoljko. Otroci se v njeni družbi dobro počutijo in ker je njeno vodilo, da je dobroto treba deliti, mlade na vsakem koraku uči in spodbuja k dobrim dejanjem.

Pri tokratni praznični akciji sodelujejo vsi, od najmlajših do najstarejših osnovnošolcev. Delo je razdeljeno. Učenci prve triade so voščilnice okrasili z risbami, večinoma s prazničnimi decembrskimi motivi. Učenci višjih razredov so v te voščilnice zapisali lepe misli in želje. »S tem ne osrečimo samo drugih ljudi, ampak tudi sebe. Ko narišemo nasmehe na obraze drugih ljudi, se lahko smejemo tudi sami. To je ta poseben čar dobrodelnosti,« pove devetošolka Lina.

V iskanju izgubljenih vrednot

„Dobrodelnost, solidarnost, sočutje in medsebojno razumevanje so vrednote, ki nam jih, kot ugotavljamo, v teh časih primanjkuje,“ pravi ravnateljica OŠ Frana Roša Nataša Gajšek Ključarič. »Na šoli že od nekdaj negujemo vrednote, kot so pomoč in podpora drugim, in se z veseljem vključujemo v najrazličnejše dobrodelne projekte, ki mladim širijo obzorja in jih učijo o življenju,« pravi in ob tem poudari, da je zagotovo pomembno, da šola mladim preda dovolj znanja, a je enako pomembno, da otrok v času osnovnošolskega izobraževanja razvije tudi druge socialne kompetence. »Pridobljeno znanje in privzgojene vrednote, da zna mlad človek zaznati stisko sočloveka, pristopiti k njemu in mu pomagati, zgradijo človeka v celovito osebnost. In za to si vsekakor prizadevamo,« pravi Gajšek Ključaričeva.

O pomenu solidarnosti in dobrodelnosti otroke učijo že od prvega razreda naprej. »V današnjem času se mi zdi zelo pomembno, da že mlajše vzgajamo v duhu dobrodelnosti, saj je splošna družba naravnana v smer, ko vsak skrbi samo zase. Prav je, da se otroci zavedajo, da lahko nekomu polepšajo vsakdan, da lahko tudi oni poskrbijo, da se nekdo zaradi njih ali njihovih dejanj počuti boljše, da je njegovo življenje lepše. In prav je, da rastejo z zavestjo, da v naši družbi ni vse lepo, da ni vse prav in da so nekateri ljudje tudi osamljeni, da pogrešajo toplino in bližino,« pravi Vesna Ramšak. Nataša Gajšek Ključarič ob tem doda, da otroci pri tovrstnih projektih zelo radi sodelujejo. Pri starejši pa se kaže tudi pozitiven vpliv na vzgojnem področju.

 V Novem tedniku preberite kako o dobrodelnosti razmišljajo osnovnošolci. 

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku