Arhiv NTRC

V občini, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, predstavniki stroke in države še naprej pretresajo možnost preselitve 150 hiš v dveh naseljih v Letušu. Večina stanovalcev selitvi nasprotuje, a župan Tomaž Žohar pravi, da je odločitev o morebitni preselitvi nujna z varnostnega vidika. »Slovenija je naredila napako, ko je v preteklosti urbanizirala območja, kjer so imeli vodotoki razlivna območja v primeru velikih voda. To želimo popraviti. Naš cilj je zagotoviti selitev v varno življenjsko okolje,« še pravi župan Žohar.

A s takšnim razmišljanjem se vsi ne strinjajo. Predstavnik braslovške civilne iniciative za varno okolje Bojan Arčan pravi, da so zbrali že 80 podpisov proti izselitvi približno 150 hiš iz Letuša in obenem zahtevajo sanacijo brežin Savinje in Pake, saj so brežine vezane z navadno žico. Opozoril je, da država že 25 let na tem področju ni naredila popolnoma nič. »Če bi bile na brežinah skale, zidane in povezane z betonom, do porušenja hiš med avgustovsko poplavo sploh ne bi prišlo, brežine bi bile še danes tam, kjer so bile, o naši izselitvi pa sploh ne bi razpravljali,« je za STA povedal Arčan in dodal, da je bilo po avgustovski vodni ujmi na brežinah Savinje in Pake v tednu dni narejenega več kot v zadnjih 20 let.

Zatrdil je, da njihovi domovi, kot navajajo nekateri mediji, niso bili poplavljeni štirikrat. Štirikrat so bili po besedah Arčana poplavljeni objekti v bližini reke Pake, ki ima napačen kot izliva v reko Savinjo.

Po neuradnih informacijah naj bi novo stanovanjsko naselje zgradili na območju naselja Rakovlje, ki naj bi bilo potresno in poplavno varno, prav tako ni plazovito. Skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom naj bi prebivalcem Letuša predvidene strokovne rešitve in razloge za selitev podrobneje predstavila čez teden ali dva.

Luče: Pogrešajo navodila

V občini Luče, ki je med najbolj prizadetimi v poplavah, je 14 hiš zelo poškodovanih, od tega so tri v Strugah popolnoma uničene in jih bodo morali porušiti. Vseh 14 družin se je že izselilo. Nekatere so našle začasno bivališče pri sorodnikih in prijateljih, nekaj jih biva v turističnih apartmajih. Kot poudarja župan Klavdij Strmčnik,se zavedajo, da morajo v sodelovanju z državo rešitev zanje najti čim prej. »Toda jasnih navodil države še nimamo. Predsednik vlade Robert Golob je v medijih sicer večkrat poudaril, da bo država financirala gradnjo nadomestnih hiš, občine pa naj bi priskrbele ustrezna zemljišča. V občini Luče smo našli sedem nadomestnih lokacij za gradnjo. Strokovnjaki bodo preverili, ali so res varne. Zdaj od pristojnih v državi predvsem potrebujemo jasne informacije oziroma navodila, kako naprej.«

Kot poudarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc, se je treba nemudoma lotiti tudi protipoplavnih ukrepov, »Najprej je treba v Lučah obnoviti regionalno cesto, da je Savinja ne bo mogla več poplaviti. Poleg tega bo treba sanirati usad na desnem bregu Savinje, ki je povzročil nedavno poplavno katastrofo.« Prebivalci Luč ob tem nestrpno pričakujejo, kako bodo njihove zahtevke rešile zavarovalnice. S prvimi odgovori niso zadovoljni. Bojijo se, da bodo dobili miloščino.

 Ljubno: Negotovost med občani

Tudi v občini Ljubno še ne vedo, kako bodo zagotovili nove domove prizadetim družinam. »V naši lokalni skupnosti je povodenj uničila devet stanovanjskih hiš. Verjetno bo za bivanje neprimerna še katera, saj nekaj hiš še vedno ogrožajo plazovi. So pod drobnogledom geologov in statikov, ki bodo povedali, ali se bo morala izseliti še katera družina. Občane pesti negotovost. Medtem pospešeno iščemo nove parcele za individualno stanovanjsko gradnjo. Preučujemo interventni zakon, da bi našli ločnico med pristojnostmi občin in države. Občine smo finančno prešibke, da bi lahko gradile domove tistim, ki so ostali brez njih,« poudarja župan Franjo Naraločnik in dodaja, da so trenutno zaposleni z urejanjem najbolj poškodovane cestne in komunalne infrastrukture.

V občini Ljubno gmotno škodo ocenjujejo na več kot 50 milijonov evrov. Brez širše družbene solidarnosti ter finančne pomoči Evropske unije dokončne sanacije po besedah Naraločnika ne bodo zmogli.

Solčava: Sreča v nesreči

»Lahko rečem, da smo v Solčavi imeli srečo v nesreči. Kljub siloviti povodnji sta uničeni le dve stanovanjski hiši, bali smo se, da jih bo več. Družina, ki je živela v hiši, ki so jo zasule hudourniške naplavine, se je preselila v stanovanje, v katerem bo predvidoma bivala do konca marca naslednje leto. V drugi poškodovani hiši že desetletja ni živel nihče,« je pojasnila županja Katarina Preslesnik, ki se zaveda, da bo zahtevno voditi postopke pridobivanja nadomestni zemljišč.

V Gornjem Gradu je Dreta prestopila bregove in poplavila več hiš v središču kraja. Bolj nevarni so zemeljski plazovi. Eden po besedah župana Antona Špeha ogrožastanovanjsko hišo, iz katere so se stanovalci že izselili in trenutno bivajo pri sorodnikih. »Popolnoma je uničenih tudi pet stanovanj v večstanovanjskem objektu. Eni družini smo omogočili začasno namestitev v občinskem stanovanju, drugi so se preselili k sorodnikom ali prijateljem.« Medtem občina pripravlja podrobni občinski prostorski načrt, ki bo omogočal postavitev 23 novih stanovanjskih stavb na zemljišču, ki ni poplavno ogroženo. 

Članek si v celoti preberite v novi številki Novega tednika, 7. septemebr 2023.