Arhiv NTRC

Kot pravi župan Boris Goličnik, občina išče trajne rešitve, s katerimi bodo vsem občanom, ki so ostali brez strehe nad glavo, zagotovili nov in varen dom. Medtem občina začenja sanacijo plazov, ki ogrožajo stanovanjske stavbe. Kako pristopiti k celostni rešitvi bivanjske problematike, se, kot še pravi župan, dogovarjajo tudi z državo.

Kako ste sicer zadovoljni z učinkovitostjo države pri popoplavni sanaciji? Na terenu že delujejo tehnične pisarne?

Tehnične pisarne so najbolj potrebne tam, kjer je voda odnesla stanovanjske hiše in so ljudje ostali brez vsega. Ljudje potrebujejo informacije, kje bodo lahko živeli. Sicer pa lahko odziv države le pohvalim. Za neurja v juliju, v katerih je škodo povzročil predvsem veter, smo občine že prejele denar za interventno odpravo posledic. Takrat si je razmere na terenu ogledal minister Bojan Kumer, ki je naš občan. Njegova podpora in prisotnost na terenu sta ljudem v tistih težkih trenutkih veliko pomenili.

Kakšno škodo so poplave in plazovi povzročili na cestni in komunalni infrastrukturi? Kje so razmere najbolj kritične?

Gmotna škoda je ogromna. Dele cest je odneslo, spodneslo je brežine, ponekod je voda spodjedla cesto, tako da so asfaltni odseki postali makadamski. Še huje je pri vodovodu, saj je vodna ujma potrgala cevovode na centralnem vodovodu, ki napaja Šaleško dolino. Odprava posledic na tem območju je stala več kot tri milijone evrov. To je vodovod, ki je zelo pomemben za našo in velenjsko občino. Če smo se v občini Šoštanj v preteklosti lahko pohvalili z zelo urejeno cestno in komunalno infrastrukturo, se je zdaj vse spremenilo. Marsikje moramo začeti ponovno. Obnova bo dolgotrajna.

Kje vidite rešitev za učinkovito protipoplavno zaščito?

Narava ima izjemno moč, ki jo je tokrat pokazala v celoti. Poziva nas k temeljitemu razmisleku o tem, kako sobivati z njo v prihodnje. Vsak posameznik lahko doda kamenček v mozaik prizadevanj za lepšo prihodnost. Ali dosledno ločujemo odpadke? Naredimo kakšen korak peš ali se povsod peljemo z avtomobilom? Uporabljamo okolju prijazne in čim bolj naravne šampone, mila, čistila? Vsak mora spremeniti sebe, način razmišljanja in delovanja.

To je en vidik učinkovite rešitve, drugi se nanaša na redno vzdrževanje vodotokov in pravilno načrtovanje gradnje. Mnogi župani si želimo, da bi vzdrževanje vodotokov prešlo v pristojnost lokalnih skupnosti in bi bilo pod nadzorom direkcije za vode. Predstavniki občinske uprave najbolje poznamo razmere na terenu. Z gradnjo zadrževalnikov bi lahko veliko rešili. V občini Šoštanj načrtujemo gradnjo suhega zadrževalnika na sotočju Bečovnice in Klančnice, a imamo težavo, saj kmetje ne dovolijo gradnje. Takšne težave je treba sistemsko urediti.

Prejšnji teden ste predali namenu garažno hišo. Katere naložbe ste še uresničili v zadnjem letu in katere načrtujete za naslednje leto oziroma do konca mandata?

Gradnja garažne hiše je bila največji projekt letošnjega leta, vreden več kot tri milijone evrov. V prihodnje nas čaka energetska prenova osnovne šole, zraven katere bomo zgradili prizidek. Gre za velik finančni zalogaj, saj znaša 12 milijonov evrov. Približno dva milijona evrov bo prispevala država, preostali denar moramo zagotoviti sami. Vesel sem, da lahko nadaljujemo gradnjo športnega parka, v katerem bo veliko nogometno igrišče z umetno travo. Načrtujemo še ureditev teniškega igrišča, igrišča za odbojko na mivki in košarkarskega igrišča.

Pogosto poslušam župane, da bi bil pri uresničevanju razvojnih naložb kakšen dodaten evro iz naslova povprečnin nadvse dobrodošel.

Seveda bi si vsi želeli, da bi bile povprečnine višje. Predvsem zato, ker država občinam nalaga dodatne obveznosti. Vedeti moramo, da tudi državni proračun ni vreča brez dna. V naši občini imamo s predstavniki države dobre odnose. Imamo dobre sogovornike, ki so zelo operativni in so nam vedno pripravljeni pomagati.

Število občanov v občini Šoštanj zadnja leta narašča. Mladi torej ostajajo v domačem kraju in si tu ustvarijo družino?

Število prebivalcev v naši občini je prvič preseglo število 9 tisoč. Tega smo zelo veseli. V osnovno šolo je letos vpisanih 862 otrok, kar je največ doslej. Skrbi me, ker pada število otrok v vrtcu. Kot župan se zavedam, da moram ustvariti dobre pogoje za bivanje v lokalni skupnosti. Ob novi garažni hiši naj bi zasebni vlagatelj gradil blok s stanovanji, medtem v občini pripravljamo projekt za gradnjo 27 blokovskih stanovanj v Metlečah. Poleg stanovanj morajo imeti mladi tudi možnost zaposlitve. Prepričan sem, da jih bomo zagotovili z uspešnim prestrukturiranjem Šaleške doline.

Kako je s priseljenci iz tujine v vaši občini? Se njihovo število povečuje?

Število tujcev v naši občini se povečuje. Novembra 2018 smo imeli prijavljenih 730 tujcev s stalnim ali z začasnim prebivališčem, marca letos jih je prijavljenih že 1.128. Največ jih je iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova. Težave se pojavljajo predvsem zato, ker ne razumejo slovensko, zato otroci težko sodelujejo v šoli, velike težave imajo zdravniki pri postavljanju diagnoz in razlagi bolezni. Opazili smo nespoštovanje spomenikov v našem mestu, Otroci na primer plezajo po Kajuhovem kipu in ga uporabljajo kot igralo, medtem ko starši to le opazujejo. Soočamo se tudi z vandalizmom, vendar ne moremo trditi, da so zanj krivi izključno tujci.

Vaša občina je 98. občina v Sloveniji, ki se je vključila v projekt Prostofer – prostovoljni šofer. Konec septembra boste začeli izvajati prevoze. Imate prostovoljne voznike zagotovljene?

Na poziv občine se je prijavilo deset prostovoljcev, ki so pod okriljem Zavoda Zlata mreža že pripravili izobraževanje. Prevoze bodo izvajali z občinskim službenim električnim vozilom. Za brezplačen prevoz lahko zaprosijo starejši občani, ki potrebujejo prevoz do zdravnika, v trgovino ali po drugih opravkih. Vsaj tri dni prej morajo poklicati brezplačno telefonsko številko 080 10 10, dosegljiva je vsak delovni dan med 8. in 18. uro. Občina Šoštanj s tem projektom pomaga starejšim, da lahko opravijo nekatere osnovne opravke. Spoštujem starejše zaradi vsega, kar so naredili, da imamo mlajši danes pogoje za delo.