Arhiv NTRC

Ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled

Martina Težak, socialna delavka v JZ Socio Celje, dela na terenu z odvisniki. Vsak delovni dan med 7. in 15. uro se tako s sodelavci na različne lokacije v Celju in drugih nekaj krajih odpelje s kombijem, prirejenim za tovrstno delo. Kombi je sestavljen iz pisarniškega in ambulantnega dela. Njihove dejavnosti spadajo v nizkopražni program Terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog. Program deluje po načelu zmanjševanja škode in hkrati vzpostavlja stike z uživalci drog, je pojasnila Težakova.

Od pomoči pri vlogah do previjanja ran

»Zjutraj se s kombijem odpeljemo na predvidene kraje,« je povedala Martina Težak. »Pripeljemo se do uporabnikov drog in se z njimi malo pogovorimo. V zimskem času jim ponudimo tudi kakšno kavo ali čaj, da se pogrejejo. Včasih jim razdelimo tudi prigrizke, ker sodelujemo v dobrodelnem projektu Donirana hrana,« je dodala. Kot je pojasnila, program Terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog ni namenjen preventivi, temveč omejevanju tveganih vedenj in škodljivih posledic za odvisnike. Tako je mogoče v kombiju dobiti tudi sanitetni material in material za varno vbrizgavanje droge, ki ga v organizaciji ministrstva za zdravje JZ Socio dobiva iz koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Že kar nekaj časa smo na ›sceni‹ in dobro vemo, kdaj smo dobrodošli in kdaj ne. Ko začnejo posamezniki na lokacijah, kamor se pripeljemo, uživati droge, vemo, da je čas, da odidemo,« je pojasnila. Uporabniki imajo v delu kombija, ki je organiziran kot priročna pisarna, s pomočjo socialnih delavcev možnost urediti različne vloge, pritožbe, prošnje za delo in iskati primerno stanovanje. Ti ljudje so večinoma prejemniki denarne socialne pomoči, ki nimajo urejenega stanovanjskega problema, nekateri so celo brezdomni, zato zelo težko najdejo primeren in cenovno ugoden prostor. »Že ljudje, ki imajo neko normalno plačo, težko najdejo stanovanje. Za odvisnike, ki prejemajo zgolj socialno pomoč, so tako oderuške cene na nepremičninskem trgu še toliko bolj nedostopne,« je dejala. V projektu sodeluje tudi medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Celje, ki uporabnikom pomaga glede različnih zdravstvenih težav. »Če imajo poškodbo ali bolezen, se lahko z njo pogovorijo. Ima tudi nekaj pripomočkov, s katerimi lahko na primer pobere šive ali naredi prevezo. To je sicer omejeno, saj v kombiju ni tekoče vode. Jim pa lahko vedno vsaj svetuje, kar zadeva zdravstvene zadeve.«

Kot je pojasnila Težakova, imajo v okviru programa približno 150 uporabnikov na mesec. Vsaj polovica je z delavci v stiku več kot dvakrat na teden, a so tudi takšni, ki pridejo bolj poredko, takrat, ko čutijo potrebo, da se pogovorijo, ali pridejo zgolj po kavico. Ženske uporabnice so v povprečju stare 45 let, moški so nekoliko starejši. Kot je dejala Težakova, so ženske, ki se bojujejo z odvisnostjo, še posebej ranljive. »Velikokrat za svoje preživetje nudijo spolne usluge ali jih prodajajo celo njihovi partnerji. So bolj izpostavljene in jim je težje preživeti na ulici ter v svetu zasvojenosti,« je poudarila.

Neusmiljen trg dela

Tudi prepričanje, da noben odvisnik ne želi delati in da zato raje izkorišča denarno socialno pomoč, je po mnenju Težakove napačno. »Večina odvisnikov je nezaposlenih. A kar nekaj jih je pripravljenih delati. Tako odidejo na razgovor, so izbrani, nakar jih delodajalec napoti na zdravniški pregled. In takrat nastopi problem, ko je v njegovem kartonu zabeleženo, da je na nadomestni terapiji z metadonom. In tako ne dobi dela.« Težakova je razložila, da se ti posamezniki zato odločijo za delo na črno, kar velikokrat pomeni izjemno slabe pogoje. »V tem primeru niso ne zdravstveno ne socialno zavarovani, nemalokrat se tudi poškodujejo. Tudi plačila za korektno opravljeno delo velikokrat ne vidijo.«

Strah pred obsojanjem

»Treba je ohranjati človečnost in se zavedati, da so odvisniki ljudje, ki imajo prav tako svoje potrebe, želje in sanje,« je dejala Martina Težak. Ob tem je poudarila, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Večina uporabnikov prepovedanih drog to počne zato, ker so v preteklosti doživeli hude travme. »Ko ugotoviš, zakaj so prišli do situacije, v kateri so, se hitro vprašaš, kaj bi bilo s tabo, če bi doživel kaj podobnega. To so ljudje, ki so bili v otroštvu deležni fizičnih in spolnih zlorab ljudi, ki bi jih morali imeti radi in bi jih morali varovati. Večinoma so to ljudje, ki jih je v odvisnost pahnila neka huda izkušnja.«

MOC: preventiva, ne represija

V Mestni občini Celje (MOC) menijo, da je problem odvisnosti od prepovedanih drog bolj sistemski kot občinski. V Celju se na nekaterih lokacijah v središču mesta zadržujejo odvisniki in alkoholiki, ki včasih delajo tudi nemir. Vendar tudi v občini poudarjajo, da vseh odvisnikov ne smemo metati v isti koš, saj se je treba zavedati, da še zdaleč niso vsi nasilni. Kot so dejali, govorimo o izgredih posameznikov.

Ideja o varni sobi

V MOC razmišljajo o vzpostavitvi tako imenovane varne sobe po vzoru Nove Gorice. Tam si lahko odvisniki drogo vbrizgavajo pod nadzorom in s sterilnimi pripomočki, kar pomaga pri zmanjševanju zdravstvenih tveganj, posredno pa tudi tveganj na področju socialnovarstvenega in kazenskopravnega področja. Tako se uporaba drog iz javnega prostora umakne v zasebni ter hkrati nadzorovan prostor, ki zmanjšuje možnost izpostavljenosti širše javnosti, vključno s tveganji, ki nastajajo z uporabo drog v javnem prostoru, so zapisali v slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. »Varne sobe za uporabo drog so zakonsko regulirani in zdravstveno oskrbovani programi, namenjeni reševanju problematike uporabe drog na javnih mestih, in omogočanju higienskega ter varnega okolja za manj škodljivo oziroma tvegano uporabo drog. Osredotočajo se na interese javnega zdravja, javnega reda in miru ter možnosti za kakovostno zdravstveno in socialno obravnavo posameznikov v skupnosti,« so še dejali v MOC.

Kaj pravi policija?

Tudi ekipa Novega tednika je bila 14. decembra lani priča neljubemu dogodku v središču mesta, ko je eden od celjskih odvisnikov dopoldne nadlegoval mimoidoče, nato je v bližnji trgovini napadel tudi varnostnika. »Prišel je v trgovino in delal nemir, jaz sem ga zgolj pozval, naj se umiri. Nato me je napadel,« je razložil varnostnik, ki je bil takrat v službi in ki ga na njegovo željo ne bomo imenovali.

Moški je moral poiskati zdravniško pomoč, saj ga je omenjena oseba opraskala. V bolnišnici so ga cepili in mu povili roko. Ukrepala je tudi policija, zato smo nekaj podatkov pridobili tudi v PU Celje. »Policisti se na vse prijave občanov odzovemo in ukrepamo. Prav tako nekatere kršitve zaznamo tudi samo pri obhodih po središču Celja, ki jih opravljamo v uniformah in civilnih oblačilih,« so pojasnili. Kot so dejali, odvisniki ves čas menjajo lokacije, kjer se zbirajo. Najpogosteje se v večjem številu zbirajo v manjšem parku ob nekdanji ekonomski šoli v Vodnikovi ulici in v parku na Gledališkem trgu. Glede kršitev omenjenih odvisnikov policija najpogosteje ukrepa zaradi kršitev javnega reda in miru ter nespodobnega vedenja. V redkih primerih obravnava vandalizem in sume storitev kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari in groženj. »Pogosto se sporečejo predvsem med seboj,« so poudarili v PU Celje.

Foto: Pexels

Preberite več v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 9. januarja 2025!