Primer TEŠ: zavrnjena zahteva za izločitev sodnice
Predsednik celjskega okrožnega sodišča je zavrnil zahtevo specializiranih tožilcev zaradi nedorečene in nejasne sodne prakse.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Razvpiti primer domnevne korupcije pri gradnji šestega in obnovi petega bloka šoštanjske termoelektrarne je dobil novo poglavje. Predsednik celjskega okrožnega sodišča Darko Belak je zaradi neutemeljenosti zavrnil zahtevo specializiranega tožilstva (SDT) po izločitvi predsednice senata mag. Mojce Turinek iz vodenja primera.
Gre že za drugi primer zavrnitve izločitve sodnice iz primera, lani je isto zahtevala trojica odvetnikov obtožencev. A je bila izločitev sodnice tudi tedaj zavrnjena kot neutemeljena s strani takratne predsednice sodišča Petre Giacomelli.
Razlogi za zavrnitev
Sodnik o razlogih za svojo odločitev: »Odločitev za izločitev sodnice sem tudi tokrat zavrnil kot neutemeljeno. Odločitev temelji na razlogih, navedenih že v prejšnjih sklepih, s katerimi so bile zavrnjene predhodne zahteve, ter na ugotovitvi, da tudi najnovejša zahteva ne navaja utemeljenih izločitvenih razlogov. V zadevi je potrebno izpostaviti še nekaj pomembnih dejstev. O tokratni vloženi zahtevi za izločitev in izjavi predsednice senata ob zahtevani izločitvi so bili seznanjeni obtoženi in njihovi zagovorniki."
Belak dodaja, da je specializirano državno tožilstvo 14 dni po vloženi zahtevi podalo še dodatno zahtevo za izločitev, v kateri je opozorilo na najnovejšo odločbo ustavnega sodišča, ki je zavzela drugačno stališče glede nujnosti izločitve sodnika. Zato je sodišče SDT pozvalo k podaji izjave, ali vztrajajo pri zahtevani izločitvi.
SDT je odgovorilo, da obe ustavni odločbi podajata vsaka svojo razlago iste, v tem trenutku veljavne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, in podajata različne zaključke oziroma poudarke le-te, zato zaradi specifike te konkretne zadeve pri podani zahtevi za izločitev vztrajajo.
Obtožnica vložena leta 2020
Specializirano tožilstvo je vložilo obtožnico na sodišče na skupaj 1.332 straneh leta 2020. Sojenje je sodnica razdelila na tri sklope kaznivih dejanj in sicer merilnike, blok 5 (obtožbo je tožilstvo umaknilo, zadeva je že pravnomočno končana) ter blok 6 šoštanjske termoelektrarne.
Glavni očitek pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini dobrih 256 milijonov evrov, ki naj bi si jo pridobilo podjetje ALSTOM Power Systems SA, se nanaša na tretje kaznivo dejanje – blok 6. Po opravljenih predobravnavnih narokih je sodišče na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju odgovornosti pravne osebe iz enotnega postopka izločilo postopek zoper pravno osebo GE Steam Power Systems S.A.S.
Priznanje sprejeto, kazen 23 milijonov evrov
Na predobravnavnem naroku je sodnica sprejela priznanje odgovornosti pravne osebe in izdala sodbo, s katero je izrekla denarno kazen v višini 23 milijonov evrov. Obsojena pravna oseba GE Steam Power Systems S.A.S. je izrečeno denarno kazen plačala v državni proračun. V vzporednem postopku je bila sklenjena tudi poravnava v višini 261 milijonov evrov v korist oškodovane pravne osebe.
Sodna praksa ni povsem jasna
»Po oceni sodišča je ob tehtanju prav vseh razlogov za in proti in, kot poudarja SDT, ob nikakor še ne povsem dorečeni in jasni sodni praksi, treba dati prednost vsem tistim argumentom, iz katerih izhaja, da je zahteva za izločitev predsednice senata v tej zadevi iz navedenih razlogov neutemeljena. Na podlagi takšne odločitve bo lahko postopek, ki kontinuirano teče že štiri leta od vložitve obtožnice in je povsem v zaključni fazi, dokončan,« pojasnjuje Belak.
Ob tem dodaja: »Zaradi morebitne nepotrebne izločitve predsednice senata bi lahko prišlo do povsem realne situacije, da bi navedeni kazenski postopek v celoti zastaral (predvidoma oktobra 2029), kar bi bilo povsem nedopustno za dobro delujočo pravno državo.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
