Celjski kriminalisti so zaključili več mesecev trajajočo preiskavo hudodelske združbe, ki je izvedla najmanj 20 velikih tatvin na območju Slovenije in v kateri je delovalo najmanj 27 oseb. Preiskavo, v kateri so uporabili posebne metode dela in v kateri je sodelovalo večje število kriminalistov in policistov, je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Celju. (SŠol, Foto: PUC)  

Celjski kriminalisti in policisti danes v sodelovanju s kriminalisti in policisti več drugih policijskih uprav opravljajo več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Novo mesto in Ljubljana. (SŠol, Foto: Pixabay)

Včeraj se je Premogovniku Velenje zgodila delovna nesreča. Poškodovani so trije rudarji. (SŠol, Foto: FB Premogovnik Velenje)

V Celju je že tradicionalna spomladanska akcija čiščenja okolja, tokrat pa naj bi občani pomagali  poskrbeti za lepše okolje tudi v teh jesenskih dneh. 

Danes je svetovni dan brezdomstva. Društvo Brezdomni – do ključa danes tako še toliko bolj opozarja na to, da je brezdomnost »bila, ostaja in bo tudi nadalje sestavni del naše družbe ter je prav letos ob upoštevanju naravnih ujm, ki so zajele našo državo, še toliko bolj prisotna, trkajoča na marsikatera vrata, na marsikateri dom. A žal je še vedno tako preslišana, nevidna, prezrta …« (SŠol, Foto: Pixabay)

Že star pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. Da bi se zavedali, kako pomembna je bližina sočloveka, še posebej, ko nas doletijo naravne nesreče, kot je bila letošnja poplava, so v OŠ Polzela v okviru tedna otroka, kot sta zapisali šolski novinarki Ajda Čremožnik in Loriana Turnšek, izvedli naravoslovni dan Podnebne spremembe in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. »Da bi lahko tudi mladi čim več in učinkovito pomagali ljudem v stiskah, so za nas učence tisti, ki vsak dan pomagajo na različne načine, pripravili zanimive in poučne delavnice,« sta še dodali.

Žalec, kot smo sicer vajeni, ta konec tedna ni bil hmeljarsko, temveč gasilsko središče Slovenije. V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bil osrednji kongres Gasilske zveze Slovenije, ki ga ta krovna gasilska organizacija pripravi vsakih pet let. Gasilci so na njem izvolili novo vodstvo zveze in ob tem pripravili vrsto spremljevalnih dejavnosti. Ena izmed osrednjih je bila po ulicah Žalca zagotovo parada gasilcev, ki je bila prava paša za oči.

Zadnje leto je bilo za Občino Vojnik in njene prebivalce polno izzivov in preizkušenj. Župan Branko Petre ga opiše kot zelo turbulentno. »Začelo se je povsem običajno, nato pa se je poleti z neurji in s poplavami spremenilo v res posebno leto. Ampak na koncu ti ne preostane drugega, kot da se spoprimeš z vsemi nevščenostmi in gledaš na prihodnost z optimizmom,« pravi. Vojniška občina je bila v julijskih neurjih med najbolj prizadetimi v državi, dodatno škodo in gorje so povzročile tudi poplave v začetku avgusta. A življenje kljub katastrofalnemu udarcu narave ni zastalo. Občina Vojnik tako nadaljuje začrtane projekte ter se pripravlja na uresničevanje novih naložb.

V zgornjem delu trškega jedra v Šoštanju stoji kip Marije, ki so ga postavili že pred drugo svetovno vojno v spomin na velike poplave. Tudi letošnja avgustovska povodenj krajem v Šaleški dolini ni prizanašala. Po besedah župana Borisa Goličnika se je moralo izseliti veliko družin. Tridesetim prebivalcem je občina zagotovila začasno nastanitev, nekateri so zatočišče našli pri sorodnikih, prijateljih ali sosedih. Nekateri se v svojo hišo ne bodo mogli več vrniti, ker jo ogrožajo plazovi. Kje bodo živeli odslej?

Najbrž ni Šoštanjčana, ki ne bi poznal sokrajana Lakija. Tako Adnana Saličevića kličejo njegovi prijatelji in znanci. In ni jih malo. Veliko novih poznanstev je navezal po avgustovskih poplavah, saj je več dni pomagal številnim pri odpravljanju posledic poplav in bil deležen hvaležnih odzivov. Pred približno dvajsetimi leti je kot elektrotehnik prišel iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo s trebuhom za kruhom. Tu je opravil izpit za žerjavista. Zato se mu je pred leti porodila zamisel o organizaciji evropskega tekmovanja žerjavistov, edinega tovrstnega tekmovanja v Evropi, ki iz leta v leto v Šoštanj privablja vedno več udeležencev.

Rada izdeluje voščilnice, doma si je čudovito opremila kotiček za umetniško ustvarjanje. Študirala je teologijo in sociologijo, obožuje jogo. Duhovnost in notranji mir ji pomenita veliko. Toliko, da ima v hiši, zgrajeni približno leta 1990, ki sta jo z možem s pomočjo staršev odkupila od strica, temu namenjeno celo sobo. No … jo je imela, preden je plaz 5. avgusta popolnoma zradiral hišo.

V času občinskih praznikov ponavadi predstavljamo vesele, spodbudne zgodbe iz lokalnega okolja. Če se na prvi pogled zdi, da smo tokrat naredili izjemo, se motite. Za stenami doma družine Irmančnik, čeprav so še vedno popolnoma napite z vlago, je mogoče čutiti vedrino in optimizem. Da to ni vedno lahko, starša Iztok in Anja ne skrivata. A kot pravita, s skrbmi, ki jih je prinesla poplava, ne želita obremenjevati svojih štirih otrok.

Celjski kriminalisti so prijeli osumljenca za umor 42-letnega moškega, ki je 5. septembra v Trnavi pri Braslovčah umrl zaradi več strelnih ran. 44-letnega storilca, doma z območja Celja, so kriminalisti prijeli med hišno preiskavo v objektih, ki jih je imel v lasti. Osumljen je tudi izsiljevanja. Po umoru naj bi namreč grozil ljudem iz kroga umorjenega. V hišnih preiskavah so policisti zasegli tudi več kot 50 kilogramov različne droge. (SŠol, foto: PUC)

V celjskem naselju Lisce ugotavljajo, da so letos divji prašiči prišli še posebej blizu hiš. Večje škode razen nekaj razrite trave doslej niso opazili, zbujajo pa njihovi nočni in že tudi dnevni obiski nelagodje in zaskrbljenost. Krajani menijo, da bi se morali tudi številni sprehajalci bližnjega mestnega gozda zavedati, da v njem niso sami, in paziti zlasti, ko se v gozd odpravijo s psom.

Celjski kriminalisti so prijeli moškega, ki naj bi na območju Trnave pri Braslovčah pred dnevi ustrelil 42-letnega E.D.. Slednji je bil državljan Bosne in Hercegovine, doma pa naj bi bil iz okolice Ključa. 42-letnik je umrl zaradi strelnih ran. (SŠol, foto: Arhiv NT,SHERPA)

»Tisto noč sem bil doma v Velenju z vnuki. Ob 3.15 me je poklicala županja Solčave Katarina Prelesnik in dejala, da je situacija huda in da je dežja ogromno, nato sva se slišala še enkrat ob 3.30. Poklical sem vodjo celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje in mojega namestnika, z njim sem se nato takoj odpravil v Zgornjo Savinjsko dolino,« pravi poveljnik Civilne zaščite zahodnoštajerske regije Janez Melanšek in opiše tisto grozljivo noč s 3. na 4. avgust. Njegove besede odkrivajo kruto resničnost nevarnih razmer, v katerih se je znašlo naše območje. Prizna, da je Slovenija ne glede na vse imela srečo, da ujma ni povzročila smrtnih žrtev. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg)

  Brez Dragice in Srečka Gobca podoba Pristave pri Mestinju v Občini Podčetrtek verjetno ne bi bila takšna, kot je. Par, ki se je spoznal na plesu v bližnjih termah, bo čez nekaj mesecev praznoval zlato poroko. Še danes se rada zavrtita ob glasbi, usklajen korak ju spremlja tudi pri vseh zadolžitvah, ki jih imata že vrsto let v kraju. Dragica je bila več mandatov predsednica gasilskega društva, še vedno pa vodi kulturno društvo. Srečko, ki je bil skoraj 40 let vpet v krajevno skupnost, ostaja na čelu turističnega društva. Letošnja prejemnika občinske plakete Občine Podčetrtek pomagata drug drugemu in sta dejavna še v drugih društvih, zato so prosti konci tedna za njiju prava redkost.  

Celjski kriminalisti preiskujejo okoliščine suma nasilne smrti na območju Policijske postaje Žalec. Po do zdaj znanih podatkih naj bi danes v zgodnjih jutranjih urah v eni izmed večstanovanjskih zgradb našli hudo poškodovanega moškega. Kljub nudenju prve pomoči je moški, star naj bi bil 42 let, umrl. Po neuradnih dogodkih naj bi se dogodek zgodil v naselju Trnava. (SŠol, Foto: arhiv NT/SHERPA)  

Približno 500 stanovanjskih stavb po vsej Sloveniji so uničile poplave, ponekod jih ogrožajo plazovi. Tudi v naših krajih. Potem ko je vlada avgusta pripravila interventni zakon, v katerem je med drugim zagotovila več oblik pomoči za prizadete v poplavah, naj bi do konca septembra spisala še zakon za obnovo domov. Takrat bo znano, kako bo pomagala tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo. Župani poudarjajo, da imajo težave pri zagotavljanju parcel za stanovanjsko gradnjo na območjih, ki so varna pred naraslimi vodami. V občini Braslovče naj bi primerno zemljišče našli, a prebivalci dveh stanovanjskih naselij v Letušu ob Savinji ne želijo zapustiti svojih domov, čeprav so bili že nekajkrat poplavljeni.

V celjski občini škoda na javni infrastrukturi po julijskih in avgustovskih neurjih po prvih ocenah znaša skoraj štiri milijone evrov. Popis in prijave škode na zasebnem premoženju pa še potekajo. Največ škode je nastalo na poplavljenih območjih Medloga, mestnega parka z Ledeno dvorano in Zagrada. Sprožilo se je tudi veliko zemeljskih plazov, pravijo v Mestni občini Celje.