V porodnišnici Splošne bolnišnice Celje še vedno čakajo, kdo se bo rodil prvi ali prva v letošnjem letu. Glede na bodoče mamice, ki so tik pred porodom, se sicer danes kmalu obetata dva poroda. Je pa znano, da se je zadnji v letu 2023 rodil fantek. Mamici z območja Mozirja se je rodil ob 22.10, težak pa je bil 4.060 gramov. (SŠol)
(PREGLED LETA) Če je najprej kazalo, da bo leto 2023 po nekaj letih takšnih in drugačnih pretresih v preteklem obdobju precej umirjeno, so prišle avgustovske poplave in življenje spet obrnile na glavo. To je bilo ob Zgornji Savinjski dolini, katere pregled dogajanja bomo objavili v naslednji številki, še posebej izrazito v Spodnji Savinjski dolini. Vsakdan se je do zdaj že bolj ali manj vrnil v stare tirnice. Izjema je le nekaj naselij, kjer varno bivanje v zgradbah ni več mogoče. Zdaj so vse misli in moči usmerjene v to, kako zagotoviti dolgoročno poplavno varnost. Gradnja protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini naj bi se predvidoma začela marca prihodnje leto. Vlada naj bi o programu odprave posledic avgustovskih poplav odločala januarja.
Včerajšnji praznični torek se v Novi Cerkvi ni začel, kot bi si želeli. Okoli 7.30 ure so bili gasilci obveščeni, da je zagorelo v stanovanjski hiši. Ko so gasilci prispeli na kraj, je bil požar že polno razvit v prvem nadstropju in ostrešju.
Na pobudo Poklicne gasilske enote Celje so Božiček in junaki Pravljične dežele z darili, ki jih je pripravila Mestna občina Celje, presenetili otroke na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje.
Čeprav je kot štiriletna deklica morala zapustiti mamo, ki je bila odvisna od alkohola, jo nanjo vežejo predvsem prijetni spomini, na manj prijetne je pozabila, pravi 27-letna Patricija Halužan. »Mamici ničesar ne zamerim. S svojimi stiskami se je soočala, kot je vedela in znala. V rejniški družini v Šmarju pri Jelšah me je redno obiskovala. Ko sem bila stara sedem let, je umrla,« pravi skorajšnja magistrica agrarne ekonomike, ki je prepričana, da imamo izzive v življenju zato, da se iz njih učimo in postajamo boljši ljudje.
Včeraj, 17. decembra, je zagorel gospodarski objekt v Migojnicah. Gasilci so bili o požaru obveščeni ob 17.42. Po prejemu informacije o dogodku so bila aktivirana prostovoljna gasilska društva Griže, Zabukovica, Vrbje in Žalec. Skupno je v intervenciji sodelovalo 54 gasilcev s 13 gasilskimi vozili. Požar je bil pogašen ob 19.15. Gospodarski objekt je povsem uničen, so sporočili iz Gasilske zveze Žalec.
To sobotno popoldne je bilo središče Celja v znamenju dobre volje, dobre glasbe, iskrenih voščil, stiskov rok in za naše bralce ter poslušalce tudi bogatih daril. Za dobro voljo je poskrbela ekipa Novega tednika in Radia Celje z Boštjanom Odrom na čelu.
Tokratna tiskana izdaja Novega tednika je še posebno bogata. V njej je priložena brezplačna priloga Kronika, ki na 52 straneh prinaša pregled delovanja v lokalnih skupnostih v naši regiji.
»Pretekli avgust se bo v našem spominu za večno zapisal kot čas, ko so našo državo prizadele poplave in plazovi neslutenih razsežnosti, zaznamovala pa so ga tudi hvalevredna dejanja, s katerimi so posameznice in posamezniki izkazali svojo požrtvovalnost,« so sporočili iz Generalne policijske uprave. Danes je 59 posameznikom, med njimi so zaposleni v različnih enotah policije in tudi nekateri občani, podelila posebne medalje, priznanja in nagrade za požrtvovalnost. Med njimi je veliko policistov ravno s Celjskega. (SŠol)
Otroci, ki odraščajo v rejniških družinah, so narisali risbice, kaj si želijo v prazničnem decembru. Akciji Citycentrovo srce smo se pridružili tudi mi.
Policista Policijske postaje Mozirje sta v soboto ponoči, med nadzorom prometa v Ljubiji, opazila da v bližnji soseski gori.
Obilno deževje in veter sta včeraj na Celjskem povzročilo več težav. Gasilci so morali posredovati na območju občin Celje, Laško, Radeče, Žalec, Mozirje, Nazarje, Ljubno, Rečica, Zreče in Slovenske Konjice. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je šlo večinoma za črpanje meteorne vode iz poplavljenih prostorov, prekrivanje plazišč, odstranjevanje podrtega drevja in prekrivanje poškodovanih ostrešij.
Tradicionalni prižig luči v Celju je privabil na Glavni trg množico obiskovalcev. Ob prvi pošiljki snega v tej zimi jih je pozdravil župan Matija Kovač in jih povabil na dogodke, ki bodo do konca meseca prispevali k prazničnemu vzdušju v mestu.
Na sinočnjem dobrodelnem koncertu Klic dobrote 2023, ki je bil kot vsako leto organiziran v celjski dvorani Golovec, so gledalci in poslušalci do konca koncerta zbrali 178 tisoč evrov za pomoč družinam v stiskah. Zbiranje pomoči se bo nadaljevalo do konca leta.
Božičkova tovarna daril, ki je prejšnja leta gostovala v nakupovalnem središču na obrobju mesta, je danes zaživela v starem mestnem jedru v prostorih na Glavnem trgu 8 in je del letošnjega Pravljičnega Celja. Celjski župan Matija Kovač in predsednik Humanitarnega društva Enostavno pomagam Milan Ninić sta zavila prvi dve darili.
Če se ljudje povežemo in delamo s srcem, lahko naredimo velikanske spremembe. To je v zadnjih tednih občutilo več družin iz vasi Okonina in Radmirje v občini Ljubno. Ljudje iz različnih krajev so namreč združili moči in krajanom, ki jim je avgustovska poplava zalila kleti, odplaknila ozimnico in uničila vrtove, priskrbeli dobrine, s katerimi bodo lažje prebrodili jesen in zimo. »Izjemno smo hvaležni vsem prostovoljcem, ki so nam pomagali pri zbiranju donacij, prevozih in razdeljevanju,« pravi Stanka Hren, ki ob stiski svojih sosedov ni pogledala stran. Prostovoljci pa se sprašujejo, kako težko mora biti ljudem v prizadetih krajih, ki nimajo »svoje Stanke«.
»Dokler je voda prekrivala park, sploh nismo vedeli, kaj nas čaka spodaj. Rastline so se dušile v blatu, nekatera drevesa in grmovnice smo morali požagati, saj jih nismo mogli očistiti.« Tako razmere v Mozirskem gaju po avgustovskih poplavah opisuje vodja parka Elica Bele. Čeprav je bilo težko, s somišljeniki niso obupali. Pri tem so se zgledovali po nazoru Elicinega očeta Jožeta Skornška, ki je bil med pobudniki, da so domačini sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja krajevni odpad preuredili v gaj.
Šmartno ob Paki, ki praznuje občinski praznik novembra, je bilo med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v avgustovskih poplavah. Odprava obsežnih posledic na javni infrastrukturi bo dolgotrajna, a župana Janka Kopušarja skrbi predvsem psihično počutje ljudi, ki so ob povodnji in proženju plazov v strahu za svoja življenja in premoženje doživljali stres, zdaj nekatere pesti še negotovost, kje bodo lahko mirno in varno živeli. Kritičen je do države in stroke, ki se, kot pravi, obotavljata pri iskanju primernih rešitev za ljudi.
Nejca Zagerja iz Trbiža pri Ljubnem od Savinji smo prvič obiskali dan po avgustovski poplavi. Takrat je življenje njegove družine obtičalo pod večmetrskimi kupi gramoza. Po več mesecih na dobesedno opustošenem zemljišču še vedno neuspešno čaka na usmeritve in pomoč države. Kot mu že nekaj časa obljubljajo pristojni, naj bi bilo vse drugače po sprejetju ustreznih zakonskih podlag. A mlad Zgornjesavinjčan se je odločil, da do takrat ne bo sedel križem rok. Pri tem so mu na pomoč priskočili člani Rotary kluba Ptuj. Njihov predsednik Miran Golub je Nejcu dan pred njegovim 29. rojstnim dnevom izročil bon v vrednosti malo manj kot 11 tisoč evrov, zaradi česar bo novi začetek mlade družine s tremi otroki zagotovo lažji.
Pravi, da se je spomin na tisto stresno avgustovsko jutro z grenkobo za vedno zasidral v njem. Paka in Savinja ste prestopili bregove in preplavili njegov domači kraj. Ker je narasla voda ogrožala življenje nekaterih občanov, se je Sašo, kot ga kličejo prijatelji, takoj odzval na prošnjo gasilcev, naj jim pomaga pri reševanju ogroženih s svojim čolnom. Ker je izkušen ribič, je vedel, kje lahko podivjana reka skriva svoje pasti in nevarnosti. Zato mu je uspelo sokrajane in njihove štirinožne ljubljence prepeljati na varno. Njegova dejanja niso ostala spregledana, saj je ob letošnjem prazniku Občine Šmartno ob Paki prejel županovo priznanje.
