Frau Komes se je vrnila v Laško
Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Neverjetna Frau Komes (1883-1965) je tako javnost dodobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško.
Zanimanje za Frau Komes je bilo ta večer tolikšno, da je bila dvorana knjižnice pretesna za vse obiskovalce, zato so organizatorji dogodka (Turistično društvo Laško, Knjižnica Laško in Muzej Laško) obljubili, da bodo podoben večer ponovili, Tomaž Majcen pa je ob tem napovedal tudi voden sprehod po poti Frau Komes v začetku prihodnjega leta.
Tomaž Majcen je nekaj podatkov o Mariani Komes, rojeni Pintar, našel v arhivih ter v zapisih, ki so o njej nekoč izhajali v Novem tedniku. Pri tem mu je pomagal tudi predsednik Turističnega društva Laško Boštjan Vrščaj, ki je objave o Frau Komes izbrskal v časopisih, ki so izhajali v času njenega življenja. O Frau Komes, ki je bila ob koncu 19. oziroma v prvi polovici 20. stoletja pomembna ženska v Laškem, sicer ni veliko zapisanega, toda v ljudskem spominu je še zelo prisotna. Starejši Laščani se jo še dobro spominjajo.
Kdo je bila Mariana Komes?
Rodila se je 1. avgusta 1883 v Lahomšku pri Laškem premožnima slovenskima staršema Jožefu in Ivani. Oče je bil mesar in veleposestnik, imel je mesnico in gostilno ter veliko posesti. Mariana se je izučila za gostilničarko in delala doma. Pri bogatih meščanih se je naučila nemščine. Dodatno se je za gostilničarko izpopolnila na praksi v Gradcu. Od tedaj je govorila večinoma nemško, da bi bila bolj gosposka. Postala je snobovska, malomeščanska. Uživala je, če so ljudje o njej veliko govorili. Da so imeli kaj govoriti, pa je z veliko vnemo poskrbela sama, saj je s svojimi dejanji vselej vzbujala pozornost.
Kako je postala mesarka, kako je na laškem mostu "ulovila" svojega bodočega moža, ali si je z bankovci res prižigala cigarete, zaradi česa se je morala zagovarjati pri dekanu in čemu je služila krsta na njenem kozolcu, pa preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 21. novembra 2024.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: Nik Jarh in Muzej Laško
