Jubilejna druga številka
Konec minulega leta je izšla še druga številka 30. letnika revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in vsako leto pripravi dve številki. Njen urednik je dr. Borut Batagelj. Poleg zanimivih razprav in zapisov najdemo tudi ocene knjižnih novosti, povezanih z zgodovino.
Revija Zgodovina za vse je lani prazovala 30 let izhajanja in uredništvo je pripravilo jubilejno številko, predavanje in razstavo na Savinjskem nabrežju v Celju.
V drugi številki lahko prebiramo razpravo Borisa Golca o Juriju Sigmundu Valvasorju, članu znamenite kranjske plemiške rodbine, iz katere je izšel polihistor Janez Vajkard. Jurij Sigmund je namreč sklenil zakonsko zvezo s kmečkim dekletom, zaradi česar je njegovo sorodstvo doseglo, da so kranjski deželni stanovi njemu in njegovemu potomstvu leta 1657 odvzeli kranjsko deželanstvo.
O tem, kakšne vroče razprave je po prvi svetovni vojni sprožila postavitev kopališča v Mednem ob Savi, kar ni bilo všeč pristašem kopališč ob Ljubljanici, je na osnovi zapisnikov ljubljanskih občinskih sej preučila Mojca Šorn.
O zgodovini izobraževanja slepih in slabovidnih otrok na Slovenskem v zavodu za slepe in slabovidne v 20. stoletju je razpravo napisala Julija Šuligoj.
Gašper Mithans se je lotil primera iz ZDA, ko so se leta 1994 farani hrvaško-slovenske Župnije Rojstva Gospodovega uprli zaprtju svoje cerkve in dve leti pozneje dosegli njeno ponovno odprtje.
Urh Ferlež je pripravil zapis o tem, kako je škof in pisec Anton Mahnič doživljal Pariz, kar je zabeležil v svojem potopisu.
Med lokalno zanimivimi sta zapisa Milka Bizjaka o Janezu Frančišku Janečku, ki je v 18. stoletju v Celju postavil orglarsko delavnico z najdaljšo tradicijo pri nas, ter Franca Križnarja o Kajuhovih uglasbenih delih.
