Lepota se lahko razcveti potiho
Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.
27. decembra 2019 so Celjanke spregovorile glasneje kot kdajkoli prej in 27. novembra 2020 izpolnile obljubo, ki so jo dale knežjemu mestu. »To smo želele narediti že aprila, ob prazniku Mestne občine Celje, a nas je zaustavila karantena. Potem sem računala na november, ker je to drugi dober čas za sajenje drevesnih sadik, a so prišle nova karantena in še hujše prepovedi. A ker so sadike namenjene moji občini in ker je zdaj najboljši čas za sajenje navdiha in upanja, sem se odločila, da bomo tokrat sadike posadili. Če smo se aprila zbrali in ›sadili‹ na online dogodku, je bil zdaj čas za sajenje. Brez ›pompa‹, brez dogodka. Samo s srcem, v miru in tišini,« je po izpolnjeni obljubi dejala organizatorka in pobudnica dogodka Glas Celjank Andreja Cepuš.
Tri mlade divje češnje krasijo zelenico med parkiriščem za Knežjim dvorom ter Savinjskim nabrežjem. Posvečene so trem Celjankam, ki so pisale zgodovino in so bile zaradi svojega dela in življenja tudi navdih za dogodek. »Češnja Kraljica je posvečena Barbari Celjski, Svetovljanka raste v čast Almi M. Karlin, Ljubeznica pa bo cvetela v čast Veroniki Deseniški,« pojasnjuje Cepuševa, ki pravi še, da so sadike mlade, kot je mlad nov svet, v katerega vstopamo. Zato se bodo lažje prilagodile zemlji, obogateni s prstjo iz drevesnega parka, za rešitev katerega se Celjanke, ki so pri projektu sodelovale, tudi glasno zavzemajo. Ob vsaki mladi divji češnji stoji posebna tabla, kjer je zapisano njeno ime, poleg so spisane misli, ki so jih Celjanke posvetile mestu in češnjam.
»Želim in želimo si, da bi se vsi prebivalci in prebivalke Celja, a seveda tudi vsi ostali, ki boste v mesto prihajali na obisk, radi ustavljali ob teh treh divjih češnjah, prebrali misli na tablah, dovolili, da se vas dotaknejo, ter tudi sami namenili češnjam kakšno svojo dobro misel, ljubeč pogled, svetlobo v očeh. S tem bomo skupaj skrbeli za upanje in navdih v mestu, da bodo ›naše‹ češnje rasle skupaj z našo svetlobo v srcu. Naj se krepi, navdihuje in širi glas zgodovine, obujen skozi sedanjost za vizijo lepše prihodnosti,« zaključuje pobudnica projekta.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
