Arhiv NTRC

Kot je povedal dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, so v okviru načrtovane predstavitve projekta v arhivu želeli pripraviti vsaj novinarsko konferenco, saj uradnega odprtja razstave glede na aktualne ukrepe vlade ni bilo mogoče izvesti. A so zadnji ostrejši ukrepi vlade onemogočili tudi to možnost, prav tako začasno ogled razstave v Zgodovinskem arhivu Celje.

»V naši ustanovi na pomen arhivskega gradiva ne gledamo le kot na nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti, marveč kot na gradivo, s katerim lahko komuniciramo tudi sedanjost. Smrt je zagotovo področje, ki je še vedno precej tabuizirano. S predstavitvijo dokumentov v časovnem loku več stoletij smo v okviru knjige in razstave želeli pokazati, kakšen je bil odnos do smrti v preteklosti, in izzvati razmislek o doživljanju smrti ter vprašanjih, ki si jih vsak posameznik o tem zastavlja danes, še zlasti v času prihajajočega praznika,« je pojasnil Borut Batagelj.

Za proučevano arhivsko gradivo je avtor razstave in kataloga dr. Aleksander Žižek dejal, da ni tipično, v katerem bi lahko pričakovali smrt. V zvezi z arhivi jo namreč ponavadi povezujejo z matičnimi in mrliškimi knjigami, za ta projekt pa je preučeval vse zbirke, ki jih hrani celjski arhiv.

»Na razstavi in v knjigi je na primer predstavljena darovnica, ki ilustrira odnos do smrti neke plemkinje iz 17. stoletja. V njej je celjskim minoritom zapustila določen znesek, za kar naj bi minoriti zanjo opravljali molitve in večne maše. S tem si je vsekakor želela kupiti bolj ugledno mesto v onostranstvu,« je bil slikovit Aleksander Žižek. Avtor je predstavil še gradivo iz sodnih in upravnih fondov ter tako nazorno prikazal, da smrt nastopa v celi paleti arhivskega gradiva.

Foto: ZAC

Preberite več v Novem tedniku