Muzej Vrbovec praznuje dve desetletji delovanja
Gozdovi pokrivajo kar tri četrtine Zgornje Savinjske doline. Z gozdarstvom in lesarstvom je bil neposredno ali posredno v preteklosti povezan vsak prebivalec tega dela naše regije. Med domačini in strokovnimi ustanovami Zgornje Savinjske doline je zato dolga leta živela želja po zaščiti in predstavitvi tovrstne kulturne dediščine. Uresničila se jim je septembra 2001, ko je v gradu Vrbovec pod okriljem tamkajšnje občine kot javni zavod začel delovati muzej gozdarstva in lesarstva. Ta letos septembra praznuje natančno dvajset let.
V muzeju gozdarstva in lesarstva je na ogled zgodovina gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini, kjer so gozdovi narekovali svojevrsten gospodarski razvoj tega območja in odločilno vplivali na življenje prebivalcev. Do druge svetovne vojne je bilo preživetje domačinov tesno povezano z izkoriščanjem gozdov, s predelavo in prodajo lesa, ki predstavlja pomembno naravno dobrino še danes. Posek in spravilo lesa, žagarstvo, splavarstvo in trgovina z lesom so predstavljali najdonosnejše dejavnosti in s tem glavni vir zaslužka velikega dela prebivalstva. Direktorica muzeja Barbara Šoster Ruter, Celjanka, ki nazarsko muzejsko zgodbo ustvarja že od začetkov, ko je bila še zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje, je z gozdarjem Francem Firštom gradivo za ureditev stalne razstave zbirala po zgornjesavinjskih kmetijah in s tem pred pozabo rešila marsikateri predmet.
Uvodni del stalne razstave prinaša zanimiva spoznanja o gozdovih, drevesih in uporabnosti lesa, medtem ko osrednji del obiskovalca popelje v preteklost, v čas življenja in dela nekdanjih zgornjesavinjskih gozdarskih ter lesarskih delavcev – »olcarjev«, žagarjev in »flosarjev«, »furmanov«, mizarjev, kolarjev in tesarjev. »Stalna razstava se v teh letih ni veliko spreminjala, izjema je le uvodni del. Po odprtju muzeja smo največ časa in pozornosti namenjali privabljanju obiskovalcev. Začeli smo izdajati različne publikacije, pripravljati občasne razstave, ki jih je vedno več, ter se posvečati andragoškim in pedagoškim vsebinam,« je še pojasnila direktorica.
Zdesetkani obiskovalci
V zadnjih letih pred »korono« je muzej obiskalo malo manj kot šest tisoč obiskovalcev letno, epidemija in z njo povezani ukrepi so število zdesetkali. Predlani si je razstavo ogledalo zgolj 1.300 ljudi, medtem ko naj bi jo lani kljub znanim razmeram obiskalo že približno tri tisoč obiskovalcev. Na novo resničnost so se, kot še dodaja sogovornica, morali prilagoditi tudi v muzeju. »Najprej smo na splet preselili kviz Kaj vem o gozdu in lesu ter naredili posebno video muzejsko učno uro s polurnim igrano-dokumentarnim filmom o gozdovih pri nas in po svetu. Gre za vsebine, ki jih sicer učenci izvedo v muzeju.«
Seveda še vedno velja, da je najpristnejši stik v živo. Muzej si lahko do konca oktobra ogledate vsak dan od torka do nedelje med 8. in 17. uro. Tudi v Bohačevem toplarju, nekoč propadajočem kulturnem spomeniku, ki ga je občina pred leti prenovila, je na ogled marsikaj zanimivega. Za nekoliko večje otroke in odrasle je kot nalašč pustolovska igra lov za Konradovim zakladom, zavijejo lahko tudi po naravoslovno-kulturni učni poti Samostanski hrib.
