Arhiv NTRC

Volitve novega vodstva niso minile povsem brez zapletov, saj je bila že lani jeseni razpisana konferenca, na kateri sta se za vodenje ZKD Celje potegovala dva kandidata. A ker se je takrat pojavilo anonimno pismo z različnimi obtožbami na račun kandidata za predsednika, je bil zaradi razčiščevanja okoliščin volilni del konference zamaknjen na pomlad in takrat je bila izvoljena Urška Majcen.

»V ljubiteljski kulturi delujem že več kot dvajset let. Sem članica Gledališča Zarja Celje in sem se za kandidaturo odločila na pobudo naših članov ter članov drugih društev, pri čemer sem se tudi sama želela preizkusiti v tej vlogi. Poznam ljubiteljsko kulturo v Celju in delovanje ZKD, saj sem bila zadnjih pet let v upravnem odboru zveze. Čutila sem potrebo po prevetritvi nekaterih stvari, spremembi, izboljšanju, a tudi ohranitvi tistega, kar je dobro. Zdi se mi čisto primerno, da se ljudje vsakih nekaj let zamenjajo na vodstvenih položajih. Tudi upravni odbor je skoraj v celoti nov. Kultura je živa stvar, ves čas se spreminja in tudi kadrovske spremembe so nujne,« pravi sogovornica, ki želi dobre stvari ohranjati in jih po možnosti še izboljšati ter predvsem ljudi osveščati o osnovnih dejavnostih ljubiteljske kulture, to so druženje, povezovanje, izmenjava mnenj. »Rada imam ustvarjalnost v povezavi z različnimi ljudmi, ki podobno razmišljajo.«

Kako torej ocenjujete razmere v celjski ljubiteljski kulturi? Kako so se stvari spremenile v zadnjih dveh desetletjih, odkar delujete v njej?

V tem času se je veliko spremenilo tako pri nas v Zarji kot drugje.

Na boljše ali na slabše?

Na boljše, in sicer v smislu, da se ljudje nenehno izobražujejo na tem področju ter izpopolnjujejo svoje znanje in talent, zaradi katerega so se odločili vstopiti v neko društvo. Prvotno so bila društva ustanovljena zaradi druženja ljudi, kar je prav, in to je še vedno njihov prvotni namen, ob čemer so ljudje počeli nekaj, kar jim je blizu na gledališkem, literarnem, glasbenem ali likovnem področju. Gledalcem, ki pridejo na neko prireditev, se zdi pomembna tudi njena kakovost. Pri tem pomagata ZKD in javni sklad za kulturne dejavnosti, ki v Celju delujta v istih prostorih. Pripravljamo izobraževanja, delavnice na različnih področjih, da se ljudje lahko izobražujejo in pilijo svoj talent, hkrati pa to še vedno počnejo zaradi lastnega veselja. V zadnjih letih se je na različnih prireditvah in dogodkih pokazalo, da je meja med profesionalnostjo in ljubiteljstvom vedno tanjša oziroma marsikje sploh ni več vidna. To je v redu, saj je prav, da ljudem ponudimo čim bolj kakovostne vsebine.

V okviru ZKD Celje je več kot štirideset društev. So vsa tudi dejavna?

Približno polovica jih redno pripravlja dogodke. Korona je pri nekaterih društvih povzročila, da ne delujejo več oziroma se le počasi pobirajo. Obstajajo tudi društva, ki so ravno v tistem času delala še več, ker ni bilo toliko javnih zadev in so se lahko malo ustavila, pogledala, kaj želijo in kako bodo delala naprej, kar tudi ni slabo. V dveh letih se bo videlo, kaj bo ostalo in česa ne bo več. Mogoče se bodo nekatera društva združila. Dober primer sodelovanja je bila predstava Pod svobodnim soncem, ki smo jo ustvarila štiri ljubiteljska gledališča. ZKD je bil pri tem glavni organizator. Podobno sodelovanje želimo vzpostaviti še na drugih področjih, zlasti na zborovskem, kjer ima več kot deset zborov težave s članstvom in podmladkom.

Katera dejavnost je najmočnejša v Celju v smislu dogajanja?

Gledališka dejavnost je zagotovo ena močnejših, prav tako so močne plesna, likovna, literarna in lutkovna, a tudi zborovska dejavnost. Ne morem reči, da bi katera posebej zaostajala.

Kako jim pomaga Zveza kulturnih društev Celje?

Zveza in vsa društva v njej delujejo kot celota. Zveza je hkrati »mama« in »sestra« društvom – skrbi za promocijo ob različnih dogodkih in društvom tudi finančno pomaga po svojih zmožnostih, saj njeno delovanje financira občina. Upravni odbor zveze nato denar razporedi društvom. Pri tem seveda ne gre za visoke zneske.

Torej si morajo društva pri pridobivanju sredstev predvsem pomagati sama na različne načine?

Res je. ZKD jim lahko pomaga glede programskega dela ali kakšne tehnične opreme, kostumov, pogostitve … Obstajajo razpisi na ravni občine in nanje opozarjamo društva, da se prijavijo. Nekatera društva imajo v lasti tudi stavbe, v katerih delujejo, takšen je primer gledališča Zarja, za katere morajo sama skrbeti, kar je še dodatno breme.

Bi morala občina prispevati več za delovaje društev in zveze?

Če bi občina bolj spremljala zadeve na področju ljubiteljske kulture, bi morda ugotovila, da se splača vanjo vložiti kakšen evro več, zato da bi ljudje delali še z večjim veseljem nekaj za svojo dušo. Za to dejavnost ni nihče plačan, a ima zagotovo vsak več zagona, če dobi nekaj denarja, da lahko kakšno vsebino pripravi še bolj kakovostno.

Vsako društvo se po svoje ubada z reševanjem prostorskih težav. Celjska kulturnica je sicer zadnja leta na voljo za nekatere dejavnosti, a zagotovo ne zadošča za vse.

Pred leti smo imeli še dvorano v Gregorčičevi ulici, ki smo jo izgubili, zato se soočamo s hudo prostorsko stisko. Vsak dan med tednom in tudi ob koncih tedna je dvorana v Celjski kulturnici zasedena, a ta ni primerna za zborovsko dejavnost, niti za vaje, kaj šele za koncerte. Nujno bi potrebovali večnamenski prostor za vaje in različne kulturne prireditve.

Ena od predvolilnih obljub v mestu je, da naj bi občina uredila nekdanji Kajuhov dijaški dom prav za potrebe delovanja društev. To bi verjetno rešilo težave?

Tudi sama imam to informacijo, v kakšnem obsegu, kdaj in kako bo ta prenova izpeljana, pa še ne vemo. Ljudje, ki poznajo te prostore, pravijo, da bi bili več kot primerni za naše vaje in prireditve.

Kakšen program ste si torej zastavili kot predsednica glede na omenjene razmere v ljubiteljski kulturi?

Želim ohraniti vsebine, ki so se izkazale kot bogate in kakovostne, nekatere nadgraditi ali osvežiti ter ljubiteljsko kulturo približati mladim, da bodo v njej radi delovali, ker jim bo to všeč. To pomeni, da morajo biti vsebine takšne, da jih bodo pritegnile. Starejši so lahko mentorji, hkrati je mladim treba tudi prisluhniti, se z njimi pogovarjati. To se mi zdi pomembno zaradi medgeneracijskega sodelovanja v društvih. V gledališču Zarja izvajamo to že nekaj let, in sicer pripravimo otroško predstavo z mešano skupino otrok in odraslih. To se je pokazalo kot dober način prepletanja izkušenj starejših in mladostne svežine mlajših. Nekaj od teh mladih ostane v gledališču in tovrstno pomlajevanje se mi zdi pomembno.

V programu izpostavljam kot pomembno tudi izobraževanje in z njim kakovostno rast društev. Ob tem je treba ohranjati osnovno dejavnost ljubiteljske kulture, to je druženje, ki mora ostati njeno bistvo. Društva oziroma člani, ki so že v letih in nimajo podmladka, je treba spodbuditi pri delovanju in jih naučiti sodobnejših pristopov, da se bodo na primer sami znali prijaviti tudi na razpise. Zelo pomembno se mi zdi ustvariti novo bazo podatkov o društvih, in sicer kaj počnejo, koliko jih je, kje delujejo … Tako bomo lažje ugotovili, kdo potrebuje našo podporo in kakšna naj bo.

Pri tem računam na podporo članov upravnega odbora, saj so v njem ljudje z vseh področij delovanja zveze in lahko dajejo pobude pri ustvarjanju programa.

Foto: SHERPA, Tomaž Črnej in Nuša Ofentavšek

Več v tiskani izdaji, ki je izšla 24. novembra.

Preberite več v Novem tedniku