Arhiv NTRC

»Do leta 2000 sem napisal štiri pesniške zbirke za odrasle, skoraj 25 let kasneje pa sem pred dvema mesecema izdal še eno pesniško zbirko, in sicer Bisernice v drugem krogu.« Ta zbirka je nadgradnja predhodnice, v njej najdemo erotične in ljubezenske pesmi, ki bralcu razkrijejo, kako Marjan po 25 letih dojema ljubezen in življenje.

Tepček Dodo

Trenutno najnovejša in prva knjiga za otroke je tudi prva, pri kateri je Marjan Kukovec sodeloval z ilustratorjem Žigo Hriberškom. S tem je izpolnil svojo veliko željo, da bi pisal tudi za otroke. »Knjigo sem napisal že pred približno desetimi leti, a je vmes ležala v predalu.« V tem času je Tepčka Doda štirikrat popravljal in če bi zgodba v predalu ležala še desetletje, bi jo verjetno spremenil še štirikrat. »Knjiga je bila izdana v zelo nizki nakladi, a je doživela velik uspeh. Knjiga je napisana v verzih, namenjena je mladim in tudi malo manj mladim. Recimo za otroke do petega razreda. Seveda jo lahko preberejo tudi starejši in odrasli, ki lahko v zgodbi najdejo tudi kaj zase,« pravi avtor.

S tem ko je zgodbo, ki je preživela štiri predelave, izdal, Marjan občuti tudi olajšanje. »Želja, da bi pisal tudi za otroke, je zdaj uresničena. Knjigo je mogoče prijeti v roke in jo prebrati, jaz pa lahko spremljam otroke, ki knjigo berejo in v njej uživajo.« A to pomeni, da mora Marjan več časa nameniti predstavitvam knjige in pogovorom z mediji. Zato ne more nameniti pisanju novih zgodb toliko časa, kot bi si želel.

»Za ilustratorja knjige o Dodu sem želel imeti Žigo. Videl sem njegove poslikave v Preboldu in njegovo delo na spletu. Takoj sem vedel, da bo on pravi za to zgodbo.« Spoznala sta se po naključju. »Bil sem na obisku pri sosedu v bloku, ko je k njemu prišel tudi Žiga. Takrat sem mu predstavil zgodbo in jo šel iskat domov, in sicer eno nadstropje višje. Žiga je bil takoj pripravljen sodelovati.« Marjan je Žigi pustil proste roke pri ilustriranju, da je lahko sam predstavil zgodbo na svoj način. »Imel sem le eno pripombo – naj nariše Dodu večji trebuh.« Tako sta v knjigi dve zgodbi. Ena napisana in ena narisana.

Knjižna zbirka

Sicer je Tepček Dodo prva knjiga v zbirki, v kateri bodo nastopale živali, ki so izumrle ali so blizu temu. »Po trenutnem načrtu bo v zbirki Izginuli na planetu vsako leto izšla vsaj ena knjiga. Zbirka ima tudi svoj logotip, ki ga je prav tako ustvaril Žiga Hriberšek. Naslednja zgodba v zbirki bo o žabcu Romeu, najbolj osamljenem žabcu na svetu.«

Vse zgodbe, ki bodo izšle v omenjeni zbirki, so izmišljene. To pomeni, da si je pisatelj izmislil razloge za izumrtje živali. Na koncu Tepčka Doda je tudi razlaga resničnih razlogov, ki so privedli do izumrtja živali in tako bo tudi v vsaki naslednji knjigi. »S tem otrokom omogočim, da razvijajo radovednost in kreativnost, da si sami izmislijo, kako bi zgodbo živali zapeljali tako, da ne bi izumrle.« Tako kot je Tepček Dodo, bodo tudi prihodnje zgodbe napisane v verzih.

Tretja in četrta knjiga

Po skoraj četrt stoletja premora zdaj iz Marjana Kukovca bruhajo ideje, zamisli, zgodbe ... Tretja letošnja knjiga, ki bo izdana predvidoma novembra, bo, če se bo Marjanu želja uresničila, prav tako prva v seriji knjig. Knjigo ustvarja v sodelovanju z žalskim slikarjem Mladenom Melanškom. »Naslov te knjige je Zverinske zmenkarije, podnaslov je Veliki priročnik o zaljubljanju. V njej je 16 zgodb, v njih poparčkam živali, ki načeloma ne sodijo skupaj oziroma se to v naravi ne bi moglo zgoditi. Ena zgodba govori na primer o žirafi in labodu.« Kot zgodba o Tepčku Dodu so tudi te napisane v verzih in namenjene tako otrokom kot odraslim in tudi v tej seriji knjig lahko pričakujemo nadaljevanje vsako leto.

Četrta knjiga, ki bo prav tako kot tretja izdana, če bo šlo vse po načrtih, novembra, bo namenjena predvsem odraslim. Tako kot druge je tudi ta napisana v verzih in govori o priljubljenem izletniškem vrhu v bližini Prebolda Homu. »Zgodba je napisana na podoben način kot Butalci, govori pa o tem, kako so se Savinjčani pred davnimi časi odločili, da bodo med Preboldom in Grižami zgradili svoj hrib, da bodo lahko z njega videli, kaj se po dolini dogaja. V zgodbi vsi, od župana do oštirja, na kup znosijo vse, kar imajo. Od skrbi in obljub do smeti.« V zgodbi Savinjčani podobno kot Butalci hrib zalivajo, pognojijo in blagoslovijo, da zraste. Na koncu ugotovijo, da je z njega izjemen razgled do Nordkapa in Egipta.

Foto: Andraž Purg