Razstava Nataše Müller, posvečena Madagaskarju
Ko mora poskrbeti zase, najti ravnotežje in duševni mir, se odpravi na pot. Svoj rumeni kovček napolni z najnujnejšim in gre. Potovanja jo rešujejo in z njih se vrača polna zanimivih fotografskih zgodb. Nataša Müller je strastna popotnica in odlična fotografinja, ki jo poznajo številni, saj je vrsto let sodelovala z različnimi slovenskimi časopisi in revijami, tudi z Novim tednikom. Čeprav je samoukinja, jo dela posebno njen fotografski čut, zaradi katerega postanejo povsem običajne podobe sveta in ljudi vznemirljive in posebne. Po spletu okoliščin ji je lani uspelo priti na Madagaskar, kjer jo pretreslo življenje revnih.
Takšni so tudi motivi, ki jih je lani ulovila na Madagaskarju in ki so se ji globoko vtisnili v srce. Po vrnitvi je letos spomladi v Železarskem muzeju na Teharjah s svojim fotografskim kolegom Mitjo Bostnerjem postavila dobrodelno obarvano razstavo z naslovom Madagaskar, izgubljeni raj. Ta bo v ponedeljek, 7. avgusta, ob 19.30 na ogled tudi na Velenjskem gradu, kjer bo z dražbo fotografij Nataša zbirala pomoč za otroke s tega revnega otoka v Indijskem oceanu. Tako kot je bila na Teharjah sestavni del odprtja glasba z Madagaskarja, bo tudi tokrat, saj bo nastopila Tina Rakoto Serban z umetniškim imenom Malala, ki ima malgaške korenine.
Drugi poskus
Obdobje korone in kasnejših mesecev je bilo za Natašo še posebej težavno. Zato je iskala »zdravilo« v obliki potovanja in z Mitjo Bostnerjem sta najprej nameravala v Bolivijo in Peru. A ni šlo po načrtih. Po spletu nesrečnih naključij sta obtičala na letališču in zamudila letalo. »Bila sem čisto iz sebe, saj sem ostala brez denarja, ki sem ga vložila v pot. Sprijazniti sem se morala z mislijo, da je to bilo očitno tudi za nekaj dobro … A to ni bila prava tolažba,« se spominja.
Ker Mitja ni želel časa svojega dopusta preživeti doma, sta se z Natašo odločila za obisk turistične agencije, ki naj bi jima hitro našla nadomestno potovanje. »Uslužbenka je predlagala Dubaj. Najprej nisem bila navdušena, ker me ta svet ne zanima, nazadnje sem se odločila, da greva. Težave so se začele že, ker nisem cepljena in je bilo treba pred odhodom opraviti testiranja ...« Nadaljevanje je bilo videti obetavno, a niti slutila nista, kaj vse bosta še doživela.
Aretacija
Ko je skupina tretji dan šla do znanega otoka v obliki palme, je Mitja v zrak spustil dron, da bi imel lepe posnetke okolice. Naenkrat so pritekli varnostniki in ju aretirali, ker tam ni dovoljen prelet dronov, saj se bojijo terorizma. Po zaslišanju so ju izpustili in naslednji dan sta se morala spet javiti na policiji, medtem ko so drugi v skupini nadaljevali oglede. Menila sta, da bo zaplemba drona dovolj velika kazen in na dan vrnitve domov sta s skupino krenila na letališče. Tam je Mitjo pred vstopom v letalo ustavila policija, češ da nima dovoljenja za izhod iz države. »Nisem ga hotela pustiti samega in sem ostala z njim v Dubaju. Kovčki so bili medtem že na poti do letala. Niti denarja nisem imela več. Uspela sva dobiti prtljago in ni nama preostalo drugega, kot da se vrneva v mesto in na policiji ugotoviva, v čem je težava. Imela sem samo še 20 evrov, kolikor je stal taksi do mesta,« se sogovornica spominja težkih dni. »Najprej nisva mogla na tuje, potem pa ne nazaj domov.«
Foto: Mitja Bostner in Nataša Müller
Več v tiskani izdaji, ki je izšla 3. avgusta.
