Arhiv NTRC

Iztekajoče se leto bi mnogi najraje pozabili, a obstajajo tudi takšni, ki si ga ne bodo zapomnili zgolj po širjenju virusa, temveč po čem prijetnejšem. Zagotovo je eden takšnih Žiga Deršek, ki mu je leto 2020 uspelo spremeniti v enega najbolj uspešnih do zdaj. »Konec lanskega leta si niti v sanjah nisem predstavljal, da bo letos tako turbulentno. Če bi vedel, kaj vse ima v načrtu z mano, bi se ga verjetno malo ustrašil. Menim, da je vredno sprejeti vse možnosti, ki nam jih življenje ponuja. Verjamem, da se tako naučimo veliko več kot iz katere knjige. Ob koncu leta celo razmišljam, ali se lahko sploh konča še lepše, kot kaže, da se bo,« pravi Deršek, ki je med drugim nase opozoril z odlično uvrstitvijo v šovu MasterChef, kjer se je prebil v polfinale, torej med štiri najboljše kuharje. »Zagotovo je bil eden glavnih dejavnikov za udeležbo v oddaji, da bi me spoznalo še več ljudi in bi moja glasba dosegla še več ušes ter src. Ne bom pozabil, kako nikoli nisem uspel zbrati dovolj poguma, da bi oddal prijavnico za oddajo Slovenija ima talent. Rekel sem si, da bo pri MasterChefu, kjer lahko izpadeš še na hujši način, drugače. In res je bilo,« se spominja Žiga, ki je vedel, da nekaj kuharskega znanja ima, a zagotovo premalo, da bi se lahko kosal z najboljšimi. Zavihal je rokave in se začel poglobljeno pripravljati na tekmovanje. Pregledal je ogromno preteklih oddaj, prebral kar nekaj kuharskih knjig, a največ se je naučil od sotekmovalcev, s katerimi je doživel veliko lepih trenutkov. Njegov najljubši spomin je prvo kuhanje. »Ko sem stopil v kuhinjo, sem imel podobne občutke, kot če bi šel prvič na vlakec smrti. Na obrazu sem imel širok nasmeh, za katerim je bilo precej drugih čustev. Spomnim se vonja po sveže postavljenem studiu, kot bi prišel v povsem nov salon pohištva. Ni bilo časa, da bi preštel vse snemalce in ljudi iz produkcije. Preveril sem le sodnike. Bili so trije. In potem so me še pomehkužili s predvajanjem moje skladbe. Ne vem, kako sem skupaj »spravil« tisti jabolčni otoček, ampak je uspel.« Morda tudi zato, ker ga je večer pred tekmovanjem doma pripravil svoji Evi, ki je prav tako odlična kuharica. Žiga ji je zelo hvaležen, da je v zadnjem času, ko ima goro obveznosti zaradi promocije praznične bonboniere in skladbe Božič bo, prevzela glavno besedo v njuni skupni kuhinji.

Kulinarično-glasbeno doživetje

Po televizijskem izpadu iz MasterChefa se je nanj obrnila znana velenjska čokoladnica, s katero je v trenutku našel skupni jezik in se dogovoril za kulinarično-glasbeno sodelovanje. »Sem človek akcije. Ko dobim idejo, potrebujem za uspeh samo še ljudi, ki me podpirajo in mi zaupajo, da bo iz vsega res nastalo nekaj izvrstnega. Dogovorili smo se, da bo izšla praznična bonboniera, da potrebujemo edinstvene pralineje, fotografije, oblikovalce, embalažo, skladbo, videospot … Imel sem veliko srečo, da so v tistem trenutku moji glasbeni sodelavci imeli čas zame.« Že nekaj let pri glasbeni podobi svojih skladb sodeluje s producentom Krešimirjem Tomcem in avtorico besedila Vero Šolinc. Za videopodobo skladbe je poskrbel Igor Pečoler, medtem ko je ob Žigi v videospotu nastopila kar njegova Eva. »Gre predvsem za podporo, ljubezen, zaupanje in motivacijo, da lahko nekomu predam prve ideje, da se nekdo z mano pogovarja, da je nekdo z navdušenjem – tudi s pomisleki – z mano iskren. Vedel sem, da ima zelo velik potencial pred kamero. Je neverjetno fotogenična, bolj kot jaz. Ljudje ji že pišejo, ali bi sodelovala pri promocijskem fotografiranju. Vesel sem zanjo.« S pomočjo prijateljice, tolmačke Darje Fišer, je skladbo prevedel v slovenski znakovni jezik. »Kot voditelj na velenjski televiziji sem jo nekajkrat gostil v oddaji. Gledalce sva skupaj učila uporabe enoročne abecede in opozarjala na problematiko te nevidne invalidnosti, ki žal spremlja mnoge. Čutim veliko sočutje do sočloveka. Na ljudi, ki jih začutim, se tudi navežem. Ko se je Darja po izdaji videospota za skladbo javila, da bo besedilo prevedla v znakovni jezik, sem bil takoj za.«

Med televizijo in radiem

Deršek je po izobrazbi diplomirani dizajner notranje opreme, a se s tem, kljub temu da ga to področje veseli in je celo prejel nagrado na Mesecu oblikovanja, ne ukvarja profesionalno. Trenutno se v prvi vrsti posveča glasbi, s katero je povezan že od malih nog. S stricem Slavkom in teto Carmen Deržek ni sodeloval le pri prepevanju skladb Slovenske popevke, temveč se je v času šolanja na I. gimnaziji v Celju pod njunim profesionalnim mentorstvom lotil tudi interpretacije francoskega šansona, s katerim je kasneje Slovenijo dvakrat zastopal na mednarodnem festivalu francoskega šansona v Splitu. »Pel sem v kar nekaj zborih, sprejel sem povabilo v narodnozabavni ansambel, v katerem so člani podpirali tudi moje avtorske skladbe, in zdaj sem tu, kjer sem – na samostojni glasbeni poti, ki je z vsako naslednjo pesmijo bliže večjemu krogu ljudi. To me razveseljuje.«

Veliko ljudi ga pozna kot voditelja oddaje Dobro jutro na velenjski televiziji, kjer je začel delati že kot osnovnošolec, ko je za otroški in mladinski program pripravljal reportaže s Pikinega festivala. Kasneje je kar nekaj let vodil oddajo Nanovo za dijake in študente, v kateri se je pogovarjal o temah, ki se dotikajo mladostništva in tudi novosti na področju šolanja ter študentskih servisov. Kratek čas je vodil oddajo Športni torek in kasneje prevzel vodenje najbolj gledane oddaje na velenjski televiziji Naj viža. Slovenski glasbi ostaja zvest tudi kot voditelj na Radiu Veseljak, kjer dela zadnja štiri leta. »Vzgojen sem bil v duhu, da so takšne stvari zame. Že v vrtcu sem nastopal, v osnovni šoli in na gimnaziji povezoval prireditve, a to ni bil moj načrt. Ni se mi nikoli zdelo, da je delo radijskega moderatorja lahko služba. Zdaj je zame veliko več. To so moji trenutki udobja. Vsi živimo za to, da najdemo svoj košček sreče v tem kratkem življenju na tem svetu, mar ne? Jaz jo iščem v tem, kar rad delam.« Foto: GrupA, MATIC TREPELJ