Na lovu nekoč od zore do mraka, danes le še do kosila
Lovska družina Rečica pri Laškem je z razstavo obeležila osemdeset let varovanja narave in živali.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Lovska družina (LD) Rečica pri Laškem ima bogato zgodovino, katere delček odstira razstava v Muzeju Laško. Na njej rečiški lovci obujajo spomine na desetletja predanega odnosa do narave, ohranjanja življenjskega prostora in gojitve divjadi. Razstava je tudi dokaz, kako globoko je lovstvo vtkano v lokalno skupnost, ter hkrati priložnost, da lahko lovci širši javnosti predstavijo delo, ki ga opravljajo.
»Hkrati želimo obuditi spomine na številne generacije naših predhodnikov ter jim izraziti iskreno zahvalo za njihovo delo, trud in predanost. Prav njihovo delo je v vseh desetletjih ustvarilo našo lovsko družino in jo oblikovalo v uspešen in povezan kolektiv,« je ob odprtju razstave poudaril starešina LD Rečica Klemen Cokan.
Pomen lovske družine za širšo skupnost je izpostavil tudi župan Občine Laško Marko Šantej. Poudaril je, da lovci s svojim delom soustvarjajo ravnovesje med človekom in naravo. V času, ko se način življenja in tehnologija hitro spreminjata, ostaja poslanstvo lovstva nespremenjeno – to je skrb za naravo. »Narava nas vse povezuje in želim si, da bi lovci tako kot doslej tudi v prihodnje skrbeli za sobivanje z njo,« je dejal.
K skrbi za naravo in življenje v njej lovce zavezuje zakon o lovu in je ena od glavnih nalog zelene bratovščine. Dolžnosti lovcev so varovanje narave, skrb za življenjski prostor divjadi, sodelovanje pri posegih v prostor in načrtih, biti morajo tudi okoljevarstveniki.
Ustanovljena v gostilni
Lovska družina Rečica pri Laškem, ustanovljena leta 1946, je svojo pot začela na območju, ki je bilo že pred drugo svetovno vojno vzorno urejeno. Zgodovina organiziranega lovstva sega v čase avstro-ogrske monarhije, ko so lovišča jemali v zakup premožni in ugledni občani.
Po prvi svetovni vojni je lovišče, ki je obsegalo območje takratne občine Sv. Krištof, zakupil laški veljak in župan dr. Franc Roš. Pod Gozdnikom je postavil skromno lovsko kočo. Maja 1946 se je v takratni gostilni Tadina zbralo dvaindvajset domačinov in z zakupnikom Rošem ustanovilo lovsko družino. Po imenu predvojne občine so jo poimenovali Lovska družina Sv. Krištof. Ko se je leta 1952 to območje preimenovalo v občino Rečica, je tudi lovska družina spremenila ime in postala Lovska družina Rečica pri Laškem, o začetkih njenega delovanja izvemo na razstavi.
Marca 1947 je takratni Okrajni ljudski odbor Celje z okolico rečiškim lovcem z zakupno pogodbo dal v upravljanje lovišče, s katerim ta lovska družina gospodari še danes.
Povojni izzivi in novi začetki
Po drugi svetovni vojni so se člani lovske družine soočili s težkimi izzivi, saj je bilo lovišče skoraj prazno. Z velikim prizadevanjem so začeli graditi lovske steze, preže in krmišča ter povečevati število divjadi. Zaradi velike delovne vneme članov se je stanje v lovišču hitro izboljšalo. Divjad je postajala številnejša, zlasti divji prašič.
Leta 1965 je bila na Šmohorju naseljena kolonija muflonov, ki je bila najprej uspešna, a se je nato začela manjšati in danes muflona na tem območju skoraj ni več. Pred tridesetimi leti se je začel v lovišču pojavljati tudi gams. Najbolj številna divjad v lovišču je danes srnjad, sledijo divji prašiči. Med malo divjadjo prevladuje lisica.
Lovska družina Rečica pri Laškem danes upravlja lovišče v velikosti 4.237 hektarjev, od tega je 3.985 hektarjev lovnih površin.
Odkup opuščenih kmetij
Razvoj gospodarstva v Laškem je povzročil, da so kmetje v višjih predelih, zlasti na Šmohorju, začeli opuščati svoje kmetije. Lovska družina je prepoznala priložnost in odkupila pet opuščenih kmetij, s čimer je pridobila petinštirideset hektarjev pašnih površin za divjad.
Približno dvajset let po ustanovitvi družine so lovci odkupili Trebežnikovo domačijo na Šmohorju, v kateri so uredili lovski dom ter obnovili pripadajoče stavbe, kot sta kozolec in kašča, ki skupaj tvorijo lepo ohranjeno nekdanjo kmetijo z razgledom na Celjsko kotlino in Savinjsko dolino.
Skoraj istočasno so začeli graditi tudi novo lovsko koče v Govcah, nekdanji vasi, ki se je zaradi kopanja premoga pogreznila v zemljo. Ker je za obe naložbi primanjkovalo denarja, je bila koča v Govcah kljub prostovoljnemu delu lovcev dograjena šele po dvajsetih letih. Svečano so jo odprli junija 1985. Ker lovska družina finančno ni bila sposobna vzdrževati obeh koč, je tisto v Govcah prodala.
Za zgled v slovenskem lovskem prostoru
Rečiški lovci so bili v osmih desetletjih zelo prizadevni in uspešni, kar jim priznavajo v širši lovski organizaciji in v lokalni skupnosti. Občina Laško jim je za prizadevno delo podelila najvišja občinska priznanja (leta 1986 priznanje 2. julij, leta 2006 srebrni grb in leta 2016 zlati grb občine).
V širšem slovenskem prostoru je Lovska družina Rečica znana po svoji strelski ekipi in organizaciji memorialnega tekmovanja v čast Vezjaku in Horjaku na Šmohorju. Lovska zveza Slovenije ji je leta 2000 zaupala tudi izvedbo državnega prvenstva v lovskem strelstvu.
Lovci zelo dobro sodelujejo tudi z osnovnimi šolami v laški občini, v kateri šolarje seznanjajo s pomenom skrbi za naravo in divjad. Od leta 2014 je bila rečiška lovska družina gostiteljica lovskega tabora mladih, ki ga je na Šmohorju organizirala Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje.
Lovska družina Rečica je posebna tudi po tem, da je imela v prvih sedemdesetih letih delovanja le dva blagajnika. Prvih trideset let je bil to Franjo Medvešek, naslednjih štirideset Tinko Maček. »Oba sta se kot večina blagajnikov zelo bala za denar. Za vsakim dinarjem ali evrom, ki sta ga morala nakazati, jima je bilo hudo,« izvemo na razstavi.
Lovske nedelje nekoč in danes
Starejši lovci se z nostalgijo spominjajo, kako so včasih odhajali ob nedeljah zjutraj še v mraku na lov in se vračali domov zvečer, spet v mraku. Lovi so bili praviloma sestavljeni iz dveh pogonov divjadi in vmesne malice. Največ časa so se lovci ponavadi zadržali pri kakšnem kmetu ali v gostilni, v kateri so prepevali in ohranjali stare lovske šege in običaje. Na takšnih druženjih so se lovci tudi o vsem pogovorili in jim zato ni bilo treba sklicevati lovskih posvetov.
Danes je lov v glavnem sestavljen iz enega pogona in malice. Nato se lovcem mudi domov. »Slaba stran novih navad je tudi, da morajo zdaj žene kuhati nedeljska kosila tudi za može, česar včasih ni bilo treba, saj so bili ti ves dan na lovu,« ugotavljajo rečiški lovci. Obdržala se je navada, da lovci na enega od skupnih lovov povabijo tudi svoje partnerke in jim s tem izkažejo pozornost.
Z lojtrnikom na Šmohor
Pomembno področje delovanja Lovske družine Rečica pri Laškem je tudi lovni turizem. Z njim lovci bogatijo turistično ponudbo Laškega. S prihodom lovskih gostov iz tujine lovci pridobivajo tudi znanje in informacije stanovskih kolegov iz Evrope.
»Začetki so bili skromni. Ceste do Šmohorja in lovske koče še ni bilo, zato so nemške lovske goste iz Laškega na Šmohor peljali kar s konjsko vprego na lojtrnem vozu,« se spominjajo.
Trebežnikova domačija in gostoljubje gostiteljev sta se gostom tako priljubila, da so se vsako leto vračali na Šmohor, na katerem so pod vodstvom domačih vodičev izvajali lov na srnjad, a tudi na divje prašiče in malo divjad. S tem so v lovski družini tudi popravili finančno stanje. Dobro sodelovanje z nemškimi lovskimi gosti se je obdržalo vsa leta, čeprav so se generacije gostov in gostiteljev zamenjale.
Varuhi lovskih običajev
V rečiški družini od nekdaj ohranjajo tudi stare lovske šege in običaje, ki so pomemben del kulturne dediščine Slovenije ter odražajo etičen in human odnos lovca do divjadi. Tako lovci po vsakem lovu s pozdravom izkažejo spoštovanje do ustreljene divjadi. Nato po običaju sledi zadnji pogon oziroma tovariško druženje lovcev.
Med lovske običaje sodijo tudi lovski ropot in lovski krst ter spremljanje lovskega tovariša ob njegovem zadnjem slovesu s posebnimi lovskimi častmi. Ob koncu lovskega leta, ki je običajno v marcu, se rečiški lovci s partnerkami zberejo na lovskem silvestrovanju, na katerem ocenijo opravljeno delo v minulem letu.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
