»Težje kot na vroča poletja se bo navaditi na nevihte, točo in nalive«
Simpatični celjski meteorolog Matija Klančar o podnebnih spremembah in teorijah zarote. Kakšno vreme nam napoveduje?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
S pogledom skozi okno si lahko ustvarimo kratkoročno vremensko napoved. Tako je kot deček vsako jutro začel dan Matija Klančar. Z razgledom proti zahodu, od koder je prihajala večina zanimivega spremenljivega vremena, ob prehodih hladnih front ali bližanju močnejših neviht iz Savinjske doline.
V obdobju, ko marsikdo ne verjame, da globalno segrevanje obstaja, je po prepričanju Celjana, zaposlenega v Agenciji RS za okolje, naloga klimatologov in meteorologov, da se trudijo razlagati vreme, podnebje in podnebne spremembe ter da osveščajo o vplivu, ki ga ima človek.
Z njim smo govorili o številnih mitih, ki se v javnosti širijo o vremenu. Je vreme možno spreminjati? Kaj pomenijo bele lise na jasnem nebu, komu zaupati v poplavi vremenskih napovedi in kako dojema besede nekaterih, da podnebne spremembe ne obstajajo?
Ljubitelj knjig z vremensko vsebino
»Letošnje poletje je bilo z izjemo vročine in nekaj neurij precej mirno,« pravi štiridesetletni Matija Klančar, ki je otroštvo preživel na Hudinji, v Podjavorškovi ulici. Obiskoval je I. osnovno šolo in se vpisal na I. gimnazijo v Celju.
Medtem ko so si drugi najstniki v knjižnicah izposojali mladinske romane, si je simpatičen in pozitivno razpoložen meteorolog izposojal knjige z vremensko vsebino. Po opravljeni maturi je ljubitelj vremena, ki si je že v otroštvu vremenske napovedi izrezoval iz časopisov, sledil otroškim sanjam, da bi postal meteorolog. Vpisal se je na Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Celjani poznajo tudi njegovo športno plat. Več let je bil rokometni sodnik, zapisnikar in časomerilec v celjskih športnih dvoranah. V zadnjem času se posveča zanimivi športni panogi, in sicer nogometu z zastavicami (v izvirniku flag football).
Z ženo sta si dom ustvarila v Domžalah. Matija Klančar se podobno kot v času študija rad vrača domov na Celjsko. »V Celju živi moj mlajši brat Primož, starša sta se v zasluženem pokoju iz blokovskega naselja preselila na mirnejše mesto, in sicer v naravo v okolici Dobrne.«
Kako vas je pot vodila na Arso?
V Arsu sem začel delati kot študent, nato sem opravljal različna delovna mesta. Sedaj sem zaposlen v Arsovem Oddelku za posebne napovedi. Branko Gregorčič in Veronika Hladnik Zakotnik sta mi leta 2019 ponudila, da bi se priključil ekipi televizijskih vremenarjev. Nikoli nisem imel takšnega cilja, a mi je bilo v čast sprejeti to nalogo. Od takrat sem del ekipe, ki jo lahko gledate na televizijskih zaslonih vsak dan zvečer kot del dnevnoinformativnih oddaj na RTV Slovenija.
Kako pogosto vas prijatelji in znanci sprašujejo, kakšno bo vreme? Vas motijo pogovori o vremenu, se jim v družbi poskušate izogniti ali se vam zdi tema povsem sprejemljiva?
Kar pogosto beseda nanese na vreme. Ne motijo me pogovori o vremenu, načeloma v njih prav uživam, saj mi je vremenska napoved zelo blizu. Spremljam jo vsak dan in rad delim preverjene informacije naše uradne meteorološke službe, saj se mi zdi pomembno, da so informacije čim bolj točne. Sicer to pri vremenu žal nikoli ne bo možno, ampak to je že zgodba o fiziki, zapletenih enačbah in marsičem drugem.
Vas tudi ljudje v domačem kraju ustavljajo na ulici in vas sprašujejo, kakšno bo vreme?
Od časa do časa se zgodi, da s sosedi ali z znanci pokramljam o vremenu. Ampak s tem ni nič narobe.
Kakšen nasvet bi dali tistim, ki preverjajo vremensko napoved za cel mesec vnaprej?
Predvsem jim skušam razložiti, da so dolgoročne napovedi nezanesljive in da služijo zgolj kot informacija o tem, katero pot bi lahko ubralo vreme. V Arsu teh napovedi ne izdajamo in se omejujemo na največ desetdnevno vremensko napoved, saj je zanesljivost precej boljša in ima podlago v prej omenjenih fizikalnih zakonitostih.
Kateri napovedi vi najbolj zaupate?
Če govoriva o napovedih v Sloveniji, zaupam najbolj vremenskim napovedim, ki nastajajo izpod rok dežurnih meteorologov v Arsu. Če se odpravljam v tujino, preverim vremensko napoved načeloma pri državnih službah, kamor potujem.
Če pogledava v nebo, je nad nama šest belih linij. Kaj je to? Napoved, da nekdo načrtuje slabo vreme v prihodnjih dneh?
To so kondenzacijske sledi, ki nastajajo pri izgorevanju letalskega goriva. Če opazimo te črte, pomeni, da je v plasteh, v katerih letijo letala, precej vlage. In načeloma vlaga v zraku pomeni, da obstajajo indici in pogoji za spremembo vremena.
Ko pogledate statistiko in stare napovedi, bi lahko rekli, da se vreme res izjemno hitro spreminja? Kje najbolj opazite to globalno segrevanje?
Da, zagotovo lahko trdimo, da se vreme in podnebje tako pri nas kot po svetu izrazito spreminja. Ravno se je začela meteorološka jesen, a smo na primer v Dobličah pri Črnomlju še pred dnevi izmerili tri dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija. Še v času moje mladosti je bilo poleti le nekaj takšnih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija. Precej bolj »normalne« temperature so se nam zdele tiste malo nad 30 stopinj Celzija. Zdaj smo se te temperature že tako navadili, da so daljša obdobja s temperaturo nad 30 stopinj Celzija že čisto običajna, o izrazitih odstopanjih se pogovarjamo, če se bližamo štiridesetici.
Marsikdo ne verjame, da globalno segrevanje obstaja in meni, da je vse to umetno ustvarjeno …
Tu je naloga klimatologov in meteorologov, da se trudimo razlagati vreme, podnebje, podnebne spremembe in da osveščamo tudi človekov vpliv v celotni zgodbi.
Bi si upali napovedati vreme za to zimo ali prihodnje poletje?
Ne, ne bi si upal napovedati. A mislim, da se ne bi veliko zmotil, če bi glede na trenutni razvoj vremena napovedal, da bosta tako zima kot naslednje poletje spet toplejša od dolgoletnega povprečja.
Kateri letni čas se je po vašem mnenju – glede na napovedi – najbolj spremenil?
Če odmislim vse statistične podatke o različnih letnih časih in skušam opisati svoje občutke glede teh sprememb, bi izpostavil zimske mesece. Če je bil sneg po nižinah v preteklosti kar pogost pojav, se zdaj pojavljajo zime, ko snega v nižinah ni več. Trendi za prihodnost kažejo precej manj snežne odeje tudi v sredogorju in visokogorju, kar zagotovo ne bo pomenilo nič dobrega. Snežna odeja predstavlja naravni zadrževalnik vode, ki jo narava potrebuje spomladi.
Pred približno tremi meseci se je s televizijskih zaslonov poslovil Andrej Velkavrh in odšel v pokoj. Kaj ste se naučili od njega? Je kaj, kar posnemate od njega? Kaj je tisto, kar bi rekli, da je izključno vaše, vaš prepoznavni znak?
Vsi, ne samo jaz, smo se ogromno naučili od njega. Zelo sta mi bila všeč njegov jezik in ščepec humorja, ki ga je znal umestiti v nastope. Zelo rad je razlagal vreme tistim, ki so pokazali zanimanje, in rad je prenašal znanje. Težko je karkoli posnemati od kolegov, saj najverjetneje ne bi bilo videti sproščeno. Sicer pa zelo rad govorim o temperaturi doma in po svetu, če imam možnost povedati kakšno vremensko zanimivost, jo delim z gledalkami in gledalci. Žal je čas vremenske oddaje zelo omejen, tako da jaz in moji sodelavci povemo samo najnujnejše stvari.
Kako se pripravite na napoved? Od kod črpate informacije? Je kdo, ki pred predvajanjem v živo preveri, kaj boste povedali?
Na napoved se začnem pripravljati že zjutraj, ko imamo vremenske konzultacije. To je sestanek meteorologov, na katerem dežurni meteorolog predstavi trenutno vremensko dogajanje in napoved za naslednje dni. Razpravljamo o najtežjih vremenskih razmerah, ko je vreme zelo razgibano in ko je treba izdati vremenska opozorila pred vremenskimi nevšečnostmi.
Čez dan si pripravim besedilno napoved – trenutno v treh različnih oblikah, saj snemamo tri različne oddaje. Sami si pripravljamo grafične napovedi, ki obogatijo vremensko oddajo. Poskrbimo, da so podatki pravilni in da se besedilo ujema z grafikami. Na koncu scenarij vstavimo v programe, ki jih uporabljajo na RTV Slovenija in ki omogočajo izvedbo snemanja oddaje. Od začetka mojih nastopov je kdo še preveril nastalo vremensko napoved, zdaj pa ne več.
Kaj je za meteorologa huje: zgrešiti napoved ali napovedati dež in potem poslušati človeka, ki vam tri dni kasneje razlaga, da pri njem ni padla niti kaplja?
Zelo zanimivo vprašanje. Čeprav si želimo, da bi za vse napovedali pravo vreme, se po drugi strani zavedamo, da zaradi narave vremenskih procesov to nikoli ne bo možno. Saj veste, kako pravijo, da je po bitki lahko biti general.
Kako meteorologi pojasnjujete letošnje izredne vremenske razmere, o katerih se zdi, da govorimo vsako leto?
Če bi letošnje poletje primerjal s poletjem leta 2023, ko so državo zajele katastrofalne poplave, bi rekel, da ni bilo letos nič posebnega. Razen dveh dolgih vročinskih valov, ko je bilo zares izjemno vroče in so to pokazale analize letošnjega poletja, ki je bilo po statistikah najbolj vroče do zdaj. Vseeno mislim, da se je težje navaditi na vsakodnevne močnejše nevihte, ki jih spremljajo močni sunki vetra, nalivi in toča. Vremenskih skrajnosti bo poleti v prihodnjih letih vse več.
Ozračje je kljub mnogo pobudam vedno bolj onesnaženo in polno kovin. Količina saharskega peska oziroma prahu je, če poslušamo zagovornike teorije zarot, letošnje poletje k nam prišla brez vetra. Kako pojasnjujete to, da se je recimo nad Celjem pesek dva dni zadrževal v popolnem brezvetrju?
Puščavski prah nad naše kraje zagotovo pride z vetrom v višinah. Letos poleti smo imeli v višinah izjemno močan jugozahodni veter, splošne vremenske razmere so bile kar nekaj dni podobne – nad našimi kraji se je razprostiralo območje visokega zračnega tlaka. Ko vse to seštejemo, smo beležili dva dneva motnega ozračja z veliko puščavskega prahu v zraku.
Z vremenom so povezani tudi številni miti. Bi lahko na primer nekdo v poletni vročini brez velike količine vlage v zraku umetno ustvaril padavine?
Ne poznam načina, ki bi omogočil takšno vreme.
Če bi vam kdo rekel, da vam ne verjame in da vreme danes nekdo ustvarja ter spreminja umetno, kateri bi bil vaš prvi protiargument? In kateri vremenski mit vam je že tako znan, da ga znate na pamet?
Vseeno sem optimist po duši in kljub prepričanosti si želim razložiti katero od z vremenom povezanih vsebin tudi dvomljivcem. Žal imamo kar precej izkušenj s tem in lahko povem, da tistim, ki so prepričani v nasprotno, nobeno znanstveno dognanje ne pride do živega.
Kateri so najbolj verodostojni kanali, ki naj jih ljudje spremljajo? Zdi se, da ljubiteljski opazovalci vremena ustvarjajo nove in nove portale, ki rastejo kot gobe po dežju. Komu zaupati?
Zagotovo so najbolj zaupanja vredni kanali uradnih ustanov. Zanje je pomembno, da so pri svojem delu zanesljivi, točni, informativni, čim bolj dejavni in podobno. K spremljanju vremena so zagotovo veliko pripomogli tudi ljubiteljski vremenski portali, ki na tem področju delajo zelo dobro.
Moram poudariti, da je izjemno pomembno, da uradna opozorila pred vremenskimi nevšečnostmi izdaja le Arso. To je naša poglavitna naloga, tudi po zakonu v naši dejavnosti. Posledice ob izdanem vremenskem opozorilu najvišje stopnje so izjemne in za sabo potegnejo pripravljenost podpornih strokovnih služb (civilna zaščita, gasilci in podobno).
Na tem področju nastaja na vremenskih portalih veliko grafičnih produktov, ki v javnosti (med drugim zaradi napačnega povzemanja medijev) povzročajo precej zmede. Verjamem, da bomo skupaj uspeli narediti še korak dlje k poenotenju vsebin. En glas v zaostrenih vremenskih razmerah zagotovo olajša jasno komunikacijo med splošno in strokovno javnostjo.
Pred tremi leti je eden od vaših stanovskih kolegov napovedal, da glede na Arsove analize obstaja možnost, da bi bile ob koncu stoletja temperature v Slovenj Gradcu takšne, kot so zdaj v Kopru. Ta napoved še vedno drži oziroma kako blizu tega smo že?
Trditev še vedno drži in klasičen odgovor bi bil, da smo vsako leto bližje tej napovedi. Zagotovo bomo na področju podnebnih sprememb še naprej spremljali podnebje.
Številne skrajne politične stranke zanikajo podnebne spremembe. Države izstopajo iz podnebnih sporazumov. Nas mora to skrbeti?
Naloga naše stroke je, da strokovno pripravimo vse študije, analize, projekcije in z njimi seznanimo tudi odločevalce. Žal se tukaj naše delo konča in seveda je včasih zelo težko sprejeti in se sprijazniti z zanikovalci še posebej na strani odločevalcev. Samo en planet je in bolje bi ga bilo s skupnimi močmi ohraniti takšnega, da bo primeren za življenje prihodnjih generacij.
Marsikdo reče, zakaj bi spreminjal svoje mikro navade, če velesile prispevajo večji del onesnaževanja. Kako komentirate to?
Vseh podrobnosti glede prispevkov glede onesnaževanja žal ne poznamo. Iz medijev k nam prihajajo različne novice, žal je velikokrat kakšna stvar preveč povezana tudi s politiko. Eden večjih onesnaževalcev, Kitajska, se po drugi strani zelo trudi, da bi zmanjšala izpuste toplogrednih plinov. In če se vrnem k izhodiščnemu vprašanju, zagotovo lahko prilagajamo svoje mikronavade, se morda kakšni stvari odpovemo in premislimo, ali bi obstajala primernejša rešitev, ki bi pomenila plus za skupno dobro. Skupaj smo močnejši.
Da podnebnih sprememb ni možno zanikati, med drugim kaže izginjanje ledenikov po svetu, recimo Triglavskega ledenika, ki ga skoraj ni možno več videti.
Generacije naših staršev še pripovedujejo, da so na Triglavskem ledeniku še smučali. Ledeniki ne izginjajo le pri nas, tudi drugod v Alpah in drugih koncih sveta se to dogaja. V enem od Arsovih podkastov sem gostil Štefana Hadalina, nekdanjega alpskega smučarja. Dejal je, da so z ostalimi smučarji opazili, kako so se pri smučanju na ledenikih in obiskovanju tekem spremembe dogajale pred njihovimi očmi.
Spomladi sem bila na Cipru. Domačini so tarnali, da še nikoli niso imeli tako mrzle pomladi. Mnogi so verjeli, da je megla posledica vojne, bombardiranja v Gazi in na vseh drugih bližnjih vojnih območjih. Lahko zaradi vojn, predvsem v Ukrajini, ki nam je najbližje, pričakujemo posledice pri vremenu?
Vse te povezave težko komentiram, saj se nikoli nisem zanimal zanje. Lahko rečem, da bi bilo veliko bolj smotrno spore, nesporazume in druge negativne zadeve pretvoriti v skupen boj proti podnebnim spremembam, saj je naš planet naš edini dom, za katerega bi zagotovo morali bolje skrbeti.
Ali obstaja vremenski pojav, ki ga kot meteorolog občudujete, a se ga kot človek raje izognete?
Od nekdaj zelo rad opazujem nevihte. Spremlja jih veliko vremenskih pojavov, od močnih sunkov vetra, nalivov, toče. In veliko raje jih opazujem z varne razdalje.
Če bi morali vreme opisati z enim človekom – kdo bi to bil? In zakaj ravno ta človek?
Lionel Messi. Ker je najboljši nogometaš vseh časov. Po eni strani predvidljiv, po drugi strani izjemno nepredvidljiv in s svojo neverjetno potezo odloči potek srečanja. Od njega lahko pričakuješ vse in še več, podobno kot pri vremenu, ko včasih preseneti s svojim razvojem in svojo potjo, ki je morda po napovedi nekoliko nepričakovana. In oba sta rojena zmagovalca, Messi na nogometnih igriščih, vreme pa je neporaženo v čisto svojem svetu.
Ste zaradi poklicne deformacije kdaj prikrajšani, da bi samo sedeli in uživali v vremenu, ne da ga opazujete in analizirate, kaj nam bo prineslo v prihodnjih dneh?
Na dopustu se ne morem čisto odklopiti od vremena. Takrat le na hitro ošvrknem uradno napoved, da približno vem, ali lahko pričakujem kakšno vremensko nevšečnost. Ampak zagotovo vem, da mi vreme ne more pokvariti dopustniških dni, saj zelo rad posežem po kakšni dobri knjigi in takrat ure zelo hitro minejo.
Mnogi vas ne povezujejo le z vremenom, ampak tudi z rokometom. Je to še ena vaša strast?
Z rokometom me povezujejo predvsem znanci in kolegi iz Celja, saj sem bil kar nekaj let rokometni sodnik, zapisnikar in časomerilec v celjskih športnih dvoranah. Šport je ena od mojih strasti in eden od konjičkov, ki jim namenim kar veliko prostega časa. Stik z rokometom sem sicer ob selitvi v Domžale nekoliko izgubil, a vseeno me kdaj pot še zanese na tekmo v dvorano Zlatorog. In na sosednji stadion Z'dežele.
Pred časom smo poročali o vas kot o vodji ženske reprezentance v »flag footballu«, torej nogometu z zastavicami. Kako dolgo ste že v teh vodah?
Letos poleti sem bil del slovenske ženske reprezentance, ki je prvič nastopala na svetovnem prvenstvu. Bil sem vodja reprezentance, pomagal sem izpeljati projekt, ga finančno vodil, med prvenstvom skrbel za medijsko pojavnost in še marsikaj drugega. V zvezi za ameriški nogomet skrbim za stroko, udeležen sem pri izobraževanju trenerjev, skrbim za registracije in kategorizacije igralcev, vpleten sem v delo, ki je očem manj vidno, a je zelo pomembno za delovanje zveze.
To ni edini šport, s katerim se dejavno ukvarjate …
Leta 2013, ko sem se preselil v Domžale, me je »našel« ameriški nogomet. Iskal sem rekreacijski šport in odkril, da nastaja ekipa Domžale Tigers, ter se ji pridružil. Že prej sem bil ljubitelj ameriškega nogometa kot spremljevalec profesionalne lige NFL in moštva Detroit Lions. Kmalu me je povleklo še v organizacijske vode.
Pridružil sem se ekipi za vodenje društva. Skrbel sem za predstavitve in krožke v osnovnih šolah. Kasneje sem se preizkusil kot trener, z izjemo članske moške ekipe sem vodil že vse, od najmlajših do ženske članske. Leta 2024 sem prevzel vodenje društva in sem predsednik društva. Čeprav je zadolžitev in konjičkov veliko, v njih uživam. A brez podpore družine vsega tega ne bi mogel početi.
Če jutri ne bi bili več meteorolog, ampak bi morali vse življenje početi nekaj, kar je kakorkoli povezano z vremenom – kaj bi izbrali?
Glede na to, da je res veliko stvari povezanih z vremenom, bi izbral nekaj v povezavi s športom. Konec koncev se ukvarjam s športom na prostem, ki je včasih zelo odvisen od vremenskih razmer, ki vplivajo na igro, tehniko in taktiko igre.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
