Arhiv NTRC

Oče Jože in sin Sašo Topolšek sta med najbolj zaslužnimi, da podjetje Zlati grič in s tem tudi Slovenske Konjice skozi vino postajajo vedno bolj prepoznavne doma in v tujini. Kot je še navedeno v obrazložitvi za podelitev srebrnega konjiškega grba, jima je skupno to, da oba gojita neizmerno strast do vina in da sta oba nosilca prestižnega priznanja viteško vino. Prejela sta ga za vino iz grozdja iz istega vinograda, a z 28-letnim časovnim zamikom.

Selitev v novo klet

Kot pravi Sašo, je hoja po očetovih stopinjah svojevrsten izziv. Prva leta službovanja sta bila sodelavca. »Pisalo se je leto 1995, ko sem se zaposlil v podjetju Zlati grič. Očetove dolgoletne izkušnje pridelave vina so bile seveda dobrodošle, saj je pred tem kot enolog vrsto let delal v konjiški kmetijski zadrugi. Ko se je leta 2002 upokojil, sem prevzel vodenje kleti. Bila je tehnološko zastarela. Zavedali smo se, da bomo na trgu lahko konkurenčni le, če bomo za pridelavo vina zagotovili sodobno tehnologijo. Tako se je porodila ideja o gradnji nove vinske kleti v osrčju vinorodnih Škalc, kjer je tudi sedež podjetja Zlati grič. Vrata je odprla leta 2009 in je bila v tistem času ena najbolj sodobnih vinskih kleti v tem delu Evrope,« pravi sogovornik. Stavba je projektirana tako, da zagotavlja ustrezno tehnologijo, ki jo lahko dopolnjujejo in nadgrajujejo. Klet je tudi arhitekturno markantna, saj se popolnoma zlije z vinorodnim okoljem Škalc, večina prostorov je pod zemljo. Območje Škalc, ki zajema 80 hektarjev vinogradov, je občina zaščitila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. »Če tega ne bi storila, bi bila danes na tem zelo lepem območju najbrž kakšna elitna stanovanjska soseska.«

Smela vizija razvoja

Podjetje Zlati grič je v izjemnem okolju vinorodnih Škalc že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prepoznalo veliko priložnost za razvoj vinskega turizma, zato je uredilo igrišče za golf, restavracijo in tri apartmaje v eni od prenovljenih viničarij. Ko sta pred tremi leti podjetje Zlati grič kupila Čeha, ki se sicer ukvarjata s prodajo nepremičnin, sta zastavila smelo vizijo razvoja blagovne znamke Zlati grič, ki temelji na vinskem turizmu. Dodatno vrednost podjetje prepoznava tudi v ugodni legi, saj so v bližini termalna zdravilišča, športno-rekreacijsko središče na Rogli ter avtocesta.

»Za zaposlene je najbolj pomembno, da sta nam lastnika predstavila jasne razvojne cilje, v katere sta pripravljena vlagati, saj gre za precejšnje finančne vložke. Za razvojne projekte je lokalna oblast že prižgala zeleno luč. Ker je območje Škalc zaščiteno, niso predvidene novogradnje, ampak prenove starih viničarij v apartmaje, obnove bo deležna tudi restavracija v osrčju Škalc. Na arhitekturnem natečaju je podjetje že izbralo izvajalca. Med vinogradi bodo speljane pohodne poti ... Več o novostih zaenkrat še ne morem govoriti,« doda sogovornik.

Popravnega izpita ni

Kot še pravi, pri pridelavi vina teži predvsem k pristnosti. »Z znanjem in izkušnjami si prizadevam, da vino v čim večji meri odraža posebnost okolja, v katerem raste vinska trta. To nas razlikuje od drugih proizvajalcev vina. Vsako leto narava ponuja drugačne pogoje, ki se jim moramo znati prilagoditi. V svojem življenju bom imel verjetno 40-krat priložnost donegovati čim boljše vino, a možnosti za popravni izpit nimam. Zato je moje delo zelo razgibano, na trenutke tudi stresno, vendar mi daje obilo zadovoljstva,« pojasni in hudomušno doda, da se je pridelave vina najbolje učiti na napakah drugih vinarjev. (Foto: Nik Jarh)

Intervju si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 24. december 2024!