Soseska Zlati grič most med mestom in naravo
Mestna občina Velenje je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) junija lani objavila anonimni natečaj za programsko, urbanistično, arhitekturno in krajinsko ureditev šestdeset tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča nekdanjega sadovnjaka ob vstopu v Velenje. Konec lanskega leta je občinska uprava z izbrano rešitvijo, ki predstavlja osnovo za nadaljnje projekte in pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), seznanila mestne svetnike in javnost.
Na natečaju sta občina in zbornica opredelili izhodišča, na katerih temeljijo predlagane natečajne rešitve. Žal velikega zanimanja za izdelavo in predstavitev možnih rešitev ni bilo. Prejeli sta namreč le tri, od tega sta zgolj dva projekta izpolnjevala vse postavljene zahteve. Strokovna komisija, ki jo je vodila izredna profesorica dr. Ilka Čerpes iz ZAPS, se je med obema rešitvama odločila za tisto, ki so jo ponudili arhitekti iz podjetja Dans iz Ljubljane. Glede izbrane rešitve je sicer podala nekaj pripomb in priporočil.
Projektanti zmagovalne rešitve za ureditev območja, ki ga je občina poimenovala Zlati grič – prihajajo iz ljubljanskega podjetja Dans arhitekti – so predstavili projekt kot trajnostno naravnan, izpostavili so tudi skrb za invalide, pešce in kolesarje. V svojem predlogu predvidevajo veliko površin za druženje stanovalcev, sosesko povezujejo tako z mestom kot gozdom, različni tipi stavb bodo poskrbeli za mešanje socialnih in demografskih skupin. Nagrajena rešitev predvideva pretežno individualno stanovanjsko pozidavo, večstanovanjski objekt in vrtec.
Projekt predstavlja osnovo za izdelavo OPPN, ki ga bodo s predpisanimi postopki usklajevanja in v sodelovanju z javnostjo začeli v občini pripravljati v tem letu. Velenjski župan Peter Dermol je ob predstavitvi projekta povedal, da je pričakoval več idejnih rešitev, in poudaril, da si želijo, da bi bila nova soseska zgrajena po načelih trajnostne gradnje, kjer bo upoštevano načelo skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov, gradnja pa bo ekonomična. Znotraj soseske bi nagovarjali trajnostne oblike mobilnosti, rabo energije iz obnovljivih virov ter povezovanje prebivalcev v energetsko skupnost, ki bo vodila k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida.«
V sklopu prestrukturiranja regije Saša za ureditev območja občina pričakuje financiranje iz sklada za pravičen prehod.
Foto: Bor Roman in MOV
