Poslabšanje znanja učencev opazno že dlje časa
Neuradni rezultati NPZ kažejo padec pri slovenščini in rahlo rast pri matematiki. V šolah ob tem opozarjajo, da znanje učencev upada že več let.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Devetošolci so bili pred dnevi seznanjeni z rezultati letošnjega nacionalnega preverjanja znanja. Neuradni podatki, ki jih je objavila Televizija Slovenija, so pokazali precejšen padec pri maternem jeziku. Učenci so pri slovenščini v povprečju dosegli 56 odstotkov, kar je približno šest odstotnih točk manj kot lani, ko se je povprečje ustavilo pri 62,6 odstotka. Drugačno sliko so pokazali rezultati pri matematiki, pri kateri je povprečje znašalo 54,4 odstotka, s čimer so devetošolci za poldrugo odstotno točko presegli lanski dosežek.
Kako prve neuradne rezultate devetošolcev komentira vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol Robert Pritržnik in kaj o njih pravi Tanja Drolec, učiteljica slovenščine v laški osnovni šoli? Uradni rezultati učencev bodo sicer znani 12. maja.
Možnost ponovnega vrednotenja
Več kot 64.400 učencev tretjega, šestega in devetega razreda je letos opravljalo nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Po podatkih Državnega izpitnega centra je preverjanje pisalo 21.425 devetošolcev v 505 osnovnih šolah. Od tega je v celjski regiji NPZ pisalo približno 443 devetošolcev.
Državni izpitni center je devetošolcem pred dnevi že posredoval rezultate nacionalnega preverjanja znanja, ki sicer ne vplivajo na šolske ocene, a se lahko upoštevajo ob morebitni omejitvi vpisa v izbrani srednji šoli. Kot vsako leto so lahko tudi letos učenci in njihovi starši uveljavljali možnost ponovnega vrednotenja posameznih nalog, če so menili, da ocenjevalci nekaterih nalog niso pravilno ovrednotili. Državni izpitni center bo tako uradne rezultate devetošolcev objavil 12. maja. Prenos prijav za vpis v drugo srednjo šolo ali drug program je bil možen do 6. maja.
Boljši pri matematiki, slabši pri slovenščini
Po prvih neuradnih podatkih so učenci na državni ravni pri slovenščini v povprečju dosegli slabši rezultat kot lani, pri matematiki malo boljšega. Kot je poudaril vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol Robert Pritržnik, ga neuradni rezultati letošnjega nacionalnega preverjanja znanja za devetošolce niso presenetili.
»Postopno slabšanje rezultatov opažamo že več let, zato letošnji izidi niso nepričakovani. Ob tem je treba poudariti, da so testi NPZ vsako leto novi in vsebinsko nekoliko drugačni, zato neposredne primerjave z lani niso povsem ustrezne. Veliko bolj kot številka je pomembna poglobljena analiza, ki pokaže, na katerih področjih se znanje slabša in kje so potrebni ciljni ukrepi,« je uvodoma povedal Pritržnik.
Na neuspeh vpliva več dejavnikov
Čeprav so učenci po prvih podatkih slabše rezultate na državni ravni dosegli predvsem pri slovenščini, je po mnenju Pritržnika pri tem preozko govoriti zgolj o padcu bralne pismenosti. »Na to opozarja tudi nedavno predstavljeno sintezno nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja, ki izpostavlja upad oziroma izzive na več ključnih področjih pismenosti – poleg bralne tudi matematične, naravoslovne, digitalne ter državljanske vednosti. Gre torej za širši družbeni in sistemski pojav, ki se ne kaže le pri enem predmetu ali eni veščini,« je poudaril in dodal, da so vse pismenosti prepletene. Težave pri razumevanju besedila ali vrednotenju informacij se zato hitro odrazijo tudi pri naravoslovnih ali matematičnih nalogah.
Vprašanje morebitnega poslabšanja znanja v šolah se zato po mnenju Pritržnika odpira že dlje časa. Kot je dodal, pri tem ne moremo govoriti zgolj o enem vzroku, temveč o prepletu dejavnikov, med katerimi so spremenjene učne in bralne navade, vpliv digitalnih tehnologij, širši družbeni kontekst ter spremembe v načinih učenja in poučevanja. »Ključno se mi zdi, da se na rezultate NPZ ne odzivamo s hitrimi sodbami, temveč z analitičnim pristopom. Vsaka šola mora opraviti svojo podrobno analizo rezultatov ter na tej podlagi oblikovati konkretne ukrepe za izboljšanje že v naslednjem šolskem letu – in to šole tudi redno počnemo.«
NPZ kot pomemben vpogled v znanje učencev
A pomembno vlogo pri tem ima tudi država, poudarja Pritržnik. Po njegovih besedah se ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zaveda izpostavljenih izzivov in izvaja ukrepe za izboljšanje ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti, tudi s poudarkom na samoocenjevanju šol. V naslednjem šolskem letu bodo tako začeli veljati prenovljeni učni načrti v prvem, četrtem, šestem in sedmem razredu pri različnih predmetih, kar je pomemben korak k posodobitvi pouka ter sistemskemu izboljšanju kakovosti dela v osnovnih šolah.
Nacionalno preverjanje znanja sam ob tem ocenjuje kot zelo pomembno.
»Njegova največja prednost je, da zajema celotno populacijo učencev, kar nam omogoča celovit vpogled v stanje znanja na nacionalni ravni. V slovenskih šolah sodelujemo tudi pri drugih pomembnih mednarodnih preverjanjih znanja, ki nam omogočajo primerjavo z drugimi državami ter dajejo vpogled v znanje naših otrok. Vendar ta preverjanja vključujejo le reprezentativne vzorce učencev, ne celotne generacije. Prav zato ima NPZ posebno vlogo in dodano vrednost v našem prostoru,« je še jasen vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol.
Ob tem poudarja, da NPZ ne smemo razumeti kot ocenjevalnega orodja za posameznega učenca ali šolo, temveč kot razvojni mehanizem in pripomoček, ki nam pomaga prepoznati smernice, izzive in priložnosti za izboljšave.
»Tudi odnos slovenske družbe do materinščine ni ravno zgleden«
O neuradnih podatkih nacionalnega preverjanja znanja, ki razkrivajo slabše rezultate predvsem pri maternem jeziku, smo se pogovarjali tudi s Tanjo Drolec, dolgoletno učiteljico slovenskega jezika v Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem. V omenjeni osnovni šoli uči že približno dve desetletji, in sicer učence od šestega do devetega razreda. Je tudi članica skupine pomočnikov glavne ocenjevalke pri NPZ iz slovenščine za šestošolce.
Zaradi dolgoletnih izkušenj na področju poučevanja slovenskega jezika v osnovni šoli lahko iz prve roke pokomentira neuradne rezultate NPZ iz slovenščine.
Kako komentirate neuradne rezultate NPZ za deveti razred? So vas presenetili?
Ne, rezultati NPZ me niso presenetili. Izpostavila bi, da so razprave o uspehu, izraženem s povprečjem v odstotkih, po mojem mnenju neustrezne. Povprečje je matematični izračun, ki z resničnostjo nima neposredne povezave. Če pogledamo na primeru samo dveh učencev – eden na primer doseže na NPZ dvajset odstotkov, drugi na primer devetdeset odstotkov. Njuno povprečje znaša 55 odstotkov. A v resnici nihče od omenjenih ni v praksi dosegel takšnega uspeha. Razprave o tem in primerjave – na državni ravni, med šolami, med različnimi generacijami iste šole – so zato po mojem mnenju nesmiselne.
Poleg tega na uspeh posameznega učenca vpliva ogromno dejavnikov. Od družinskih razmer, okolja, v katerem otrok živi, od njegovih učnih sposobnosti in motivacije za učenje, zdravstvenih in drugih posebnosti, odločb o usmerjanju … Ne nazadnje tudi odnos slovenske družbe do materinščine ni ravno zgleden.
Kako se skozi desetletja spreminja znanje otrok?
Znanje pada, a tega lahko človek pridobi kadarkoli v življenju, če se pojavita motivacija oziroma potreba. Učimo se namreč celo življenje. Bolj kot neznanje se mi zdi zaskrbljujoče, da je vedno več učencev, ki še v šestem razredu ne obvladajo tehnike branja. Od tu do bralnega razumevanja daljših besedil je tako še zelo dolga pot. Bralno razumevanje in s tem bralna pismenost pa sta veščini, ki ju nujno potrebujemo v življenju.
Ali pri otrocih opažate tudi upad bralne pismenosti?
Da. Otroci preprosto ne berejo. Branje namreč zahteva umirjenost, česar večina otrok ne zmore. Kar je na nek način običajno. Po drugi strani so obkroženi z različnimi zasloni, ki jih premamijo in zasvojijo.
Kaj vse po vašem mnenju vpliva na upad znanja slovenskega jezika med osnovnošolci?
Vsekakor vpliva splošno družbeno stanje. Med drugim tudi pomanjkanje motivacije pri otrocih, premalo spodbude staršev, digitalne vsebine ...
Ali po vašem mnenju na to vpliva tudi vedno več otrok, ki ne prihajajo iz Slovenije?
Nikakor. Večjo težavo predstavljajo učenci z odločbami o usmeritvi, ki jih je vedno več. Ti učenci imajo prilagoditve pri pouku. Menim, da bi morale te predstavljati začasno berglo – do takrat, ko bi otroci samostojno shodili. Pogosto se žal dogaja nasprotno – da z njihovo pomočjo škodujemo učencem. Obstajajo tudi izjeme, a so redke.
Glede na to, da vidite, kakšni so rezultati NPZ, ali boste v naslednjem šolskem letu kot učiteljica slovenščine prilagodili način učenja?
Učni načrt je dokument, ki ga mora upoštevati vsak učitelj. V njem so določeni učne vsebine, učni cilji in standardi znanja ... Torej na tem področju možnosti osebne izbire ni. Glede metod poučevanja in didaktičnih pristopov pa že vsa leta, odkar učim, delo prilagajam posameznim oddelkom in učnim skupinam. Druga pot ne obstaja. In tako bom delala še naprej.
Se vam je sicer zdel letošnji NPZ glede težavnosti primerljiv s preteklimi?
To vprašanje me spomni na dve zadevi. Ena sodi v moja šolska leta, ko smo se kot učenci pritoževali, da je bil test A lažji kot test B, in če bi dobila test A, bi več znala. Sošolci, ki so pisali test B, so povedali enako zgodbo, le da obrnjeno. Druga izkušnja je povezana z mojimi učenci, ki me vprašajo, ali bo test pri slovenščini težek. Kaj je za koga težko in kaj ne, je subjektivno.
NPZ sestavljajo strokovnjaki. Pri tem upoštevajo veljaven učni načrt in učne vsebine v njem ter še marsikaj drugega. V petnajstih letih, kolikor sem pomočnica glavne ocenjevalke NPZ pri slovenščini v šestem razredu, še nisem zasledila naloge v NPZ, ki ne bi bila povezana z osnovnošolsko učno snovjo.
Kakšne napake so šestošolci delali pri NPZ iz slovenščine? Se napake v zadnjih letih spreminjajo in kaj je razlog za to? Je mogoče razlog preobsežen NPZ?
Učenci imajo največ težav pri bralnem razumevanju. Pri drugih nalogah so napake različne. Enako kot pri preizkusih znanja med šolskim letom. Najbrž ni smiselno, da bi vsi učenci rešili pravilno iste naloge in da bi vsi učenci imeli iste napake pri drugih nalogah. Skupni imenovalec napak vidim pri nalogah, povezanih z bralnim razumevanjem. Učenci ne preberejo navodil, odgovorijo pomanjkljivo, so prehitro zadovoljni z odgovorom ali podatkov ne najdejo v besedilu. Razlog je, da učenci na splošno nimajo bralnih navad.
NPZ se mi ne zdi preobsežen. Pred davnimi leti, ko je bila še osemletka, je obstajala neke vrste varovalka glede dolžine testov – če je učitelj strokovnjak sposoben preizkus rešiti na primer v dvajsetih minutah, potem naj bi ga učenci rešili v šestdesetih. Gre za trikratni časovni faktor. Če izhajam iz tega, NPZ ni predolg.
Naslednje šolsko leto bodo stopili v veljavo prenovljeni učni načrti. Se bo kaj spremenilo tudi na področju slovenskega jezika?
Nov učni načrt za sedmi razred bo pri slovenščini prinesel kar nekaj novosti. Mislim, da dobrih. Med drugim tudi obvezno domače branje vsak mesec. To pomeni, da bodo morali otroci vsak dan brati nekaj minut. Snovalci so ob tem skrčili nabor sorodnih neumetnostnih besedil z enakimi oblikovnimi značilnostmi. A pomembno je, da se zavedamo, da rezultati sprememb ne bodo vidni čez noč.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
