Andraž Purg

Celjsko sodišče je tretje najvišje sodišče pri nas, a po zadevah, ki jih na njem obravnavajo tako okrožni kot kasneje višji sodniki, bi lahko rekli, da ga zaznamujejo ene največjih in najodmevnejših kazenskih zadev pri nas.

Poleg zadeve Trenta se na celjskem sodišču že od leta 2021 odvija sojenje 12 obtožencem zaradi domnevne korupcije pri gradnji šestega in obnovi petega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Prvi obdolženec je bil prvi mož Teša Uroš Rotnik. Zadeva se ves čas zapleta, veliko je preklicev že razpisanih obravnav. Zadeva je sicer razdeljena na tri sklope, pri čemer ločeno sodijo še Samu Kotarju, ki se je skušal sojenju nekaj časa izogniti zaradi zdravstvenih razlogov, češ da ni sposoben spremljati sojenja, a mu na koncu ni uspelo. Sodnica Mojca Turinek, ki je bla vmes potrjena za višjo sodnico na tukajšnjem sodišču, ima veliko dela. Kdaj bo zadeva končana, ni znano, a je težko verjeti, da bo sodba na prvi stopnji znana že do konca letošnjega leta.

Arhiv Novega tednika/Sherpa

Ob tem še velja dodati, da bo zadeva zastarala najkasneje v letu 2028 in da je naslednik Alstoma General Electric, ki je prevzel Alstom, že pred predobravnavnim narokom junija 2021 priznal krivdo pomoči pri zlorabi položaja v škodo Teša, saj je s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde. Plačati je moral 23 milijonov evrov kazni.

Prvoobtoženi Uroš Rotnik in deset soobtoženih krivde niso priznali. Rotnik je zavrnil vse očitke iz obtožnice, bremenijo ga za kazniva dejanja zlorabe položaja kot direktorja Teša in pranja denarja. Tožilstvo obtožene bremeni za oškodovanje Teša za približno 256 milijonov evrov pri gradnji bloka šest, medtem ko se je Teš s HSE poravnal za pet milijonov evrov več, 261 milijonov evrov.

Odmevna Trenta

Senat celjskega sodišča je sredi aprila predsednika SDS Janeza Janšo ter soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja nepravnomočno oprostil očitkov glede zlorabe položaja pri nepremičninskem poslu v Trenti. Tožilec Boštjan Valenčič, ki mu po mnenju senata pod vodstvom Cvetke Posilovič ni uspelo z gotovostjo dokazati očitanih dejanj, je takoj po razglasitvi sodbe že napovedal pritožbo.

Sodišče ni pritrdilo očitkom specializiranega državnega tožilstva, da je bil avans Imosa podjetju Eurogradnje, ki je bil najprej namenjen projektu podjetja v Fiesi, dejansko zagotovitev denarnih sredstev Eurogradnjam, s katerimi naj bi po prepričanju tožilcev od Janeza Janše odkupili nepremičnine v Trenti.

Po mnenju sodnega senata se je zapletlo tudi pri vrednosti premoženja in očitkih, da naj bi Branko Kastelic vedel, koliko so dejansko vredne nepremičnine v Trenti. Sodišče za to namreč nima dokaza, nekdanja zaposlena, ki je cenila premoženje, je dejala, da naj bi cenitev naredila po naročilu komercialnega direktorja Mitje Majnika ter da se s Kastelicem o tem ni nikoli pogovarjala.

Sodišče po mnenju senata zgolj trditve sodno zapriseženih in drugih cenilcev, da so bile nepremičnine vredne le približno 20 tisoč evrov in od Imosa precej preplačane, ne more sprejeti z gotovostjo.

Ker Kastelicu niso z gotovostjo dokazani očitki, je logično, da tudi preostala dva soobtožena ne moreta biti obsojena, je dodala sodnica Posilovič. Tudi navedba, da naj bi Janša vedel, da je bila vrednost nepremičnine bistveno nižja, ker je imel v Bovcu v lasti še eno primerljivo nepremičnino, je za sodišče preveč trhla.

Sojenje je bilo, predvsem zaključni del in razglasitev sodbe, v znamenju podpore prvaku opozicije in množičnih zborovanj pred celjsko sodbo stavbo. Pritiski na sodišče in sodnico so vrhunec dosegli približno teden pred izrekom sodbe, ko je na naslove nekaterih medijev – šlo je pretežno za desne medije, naklonjene prvaku opozicije Janši – prišlo anonimno pismo, v katerem je bilo zapisano, da je sodba že napisana in da bo Janša obsojen. Kdo je to pismo napisal in poslal v javnost, do danes ni znano.

Specializirani tožilec je sicer napovedal pritožbo, a se postavlja vprašanje, ali bo zadeva sploh dosegla pravnomočni epilog, preden bo zastarala. To naj bi se zgodilo najkasneje konec marca 2027. Ko smo minuli teden preverjali pri novem predsedniku celjskega okrožnega sodišča Darku Belaku, kaj se dogaja z zadevo, so nam v odgovoru zapisali, da zadeva še ni prispela na višje sodišče.

Kaj se dogaja na sojenju v primeru Atrij?

Na celjskem okrožnem sodišču se je v začetku junija začelo sojenje nekdanjemu direktorju stanovanjske zadruge Atrij Celje Radovanu Cinku in Damjani Šumlak, ki sta obtožena treh nadaljevalnih kaznivih dejanj poslovne goljufije. Krivde za očitke iz obtožnice dvojica ne priznava, na sodišču se nista želela zagovarjati ali odgovarjati na vprašanja.

Arhiv Novega tednika/Sherpa

Tožilstvo jima očita, da sta v 12 letih (2005–2017) oškodovala več kot 6 tisoč lastnikov nepremičnin za približno 3,5 milijona evrov, od tega 2,5 milijona evrov z neupravičeno pridobljeno premoženjsko koristjo in 700 tisoč evrov z neodvedenimi obratovalnimi stroški in najemninami. Oškodovanje posameznih objektov je znašalo od nekaj deset do več kot 50 tisoč evrov. Cink in Šumlakova sta se v preiskavi branila z molkom.

Sojenje se bo nadaljevalo 22. septembra z zaslišanjem predstavnikov oškodovanih družb. Grozi jima od enega do deset let zapora. Pri tem velja dodati, da je upanja za povrnitev škode lastnikom le malo, saj bi jih sodišče lahko napotilo na dolgotrajno pravdo. Pri tem velja dodati, da so bile kriminalistične hiše preiskave v omenjeni zadevi opravljene že aprila 2017, obtožnica je bila na sodišče vložena šele novembra 2022.

Sojenje v primeru Socio in Griffin

Na celjskem sodišču traja tudi sojenje v primeru domnevne goljufije z evropskimi sredstvi. Glavni obtoženki sta nekdanja dolgoletna direktorica Socia Suzi Kvas in direktorica Griffina Tanja Čajavec, ki jima evropsko tožilstvo očita goljufije pri porabi evropskega denarja za program socialne aktivacije. Znesek oškodovanja znaša 647 tisoč evrov,

Gre za prvi primer v Sloveniji, ki se je znašel na sodišču po vloženi obtožnici evropske delegirane tožilke Tanje Frank Eler, ki Čajavčevi očita goljufijo v škodo Evropske unije in preslepitev pri pridobitvi posojila oziroma ugodnosti.

Leta 2017 je namreč podjetje prijavila za izvedbo projektov socialne aktivacije, pri čemer je navajala kar nekaj okoliščin, ki niso bile resnične, kot so strokovna usposobljenost in delovne izkušnje zaposlenih, ki naj bi delali kot strokovni sodelavci oz. vodje teh projektov. Poleg tega je podjetje Griffin, kot je zapisano v obtožnici, dodatno prijavilo stroške oseb, ki pri projektih niso delale, vključno s potnimi stroški.

Direktorici Socia Suzi Kvas tožilka očita pomoč pri teh kaznivih dejanjih, za kar je zagrožena osemletna zaporna kazen. Tako imenovano projektno partnerstvo s Sociem je namreč družbi Griffin prineslo dodatne točke na razpisu.

Obtoženi sta krivdo na lanskem predobravnavnem naroku zavrnili, dosedanje zaslišanje na glavnem sojenju pa je pokazalo, da je bila večina življenjepisov ljudi, ki so pri projektu sodelovali, dopolnjenih z referencami, ki jih niso imeli. Sojenje se bo z zaslišanji prič nadaljevalo septembra.

Tragična smrt še ne dveletnega dečka

Slovensko javnost je v začetku junija pretresla smrt še ne dveletnega dečka, ki je umrl v pregretem vozilu 20. junija 2023 v Svetem Lovrenc pri Preboldu. Obtožnica materi umrlega otroka Tei Kotnik in njenemu partnerju Tilnu Novaku očita štiri kazniva dejanja sostorilstvu.

To so povzročitev smrti iz malomarnosti, zanemarjanje mladoletnih oseb, surovo ravnanje ter promet s prepovedanimi drogami, ki naj bi jih obtožena prodajala tako mladoletni osebi kot tudi osebam, ki so bile v procesu odvajanja.

Še ne dve leti star deček je tedaj umrl zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini. Po oceni okrožnega državnega tožilca Jošta Jeseničnika je bil otrok več ur v pregretem vozilu in ob tem privezan v otroškem sedežu, zato je prišlo do odpovedi tako možganov kot srca.

Po tožilčevih besedah je otrok živel v neprimernih razmerah, saj so bile v hiši prepovedane droge, do katerih je imel dostop. Otrok je imel zanemarjeno zobovje, ogrožen je bil tudi njegov zdrav razvoj, je še zapisano v obtožnici.

Sojenje se bo nadaljevalo 5. septembra. Obravnava je razpisana še v oktobru. Obstaja možnost, da bo sojenje, ki se je začelo lansko pomlad, nepravnomočni zaključek dočakalo še letošnjo jesen.