Pixabay

Pot do osamljenosti življenju je lahko zelo kratka. Občutek osamljenosti je pogosto eden pomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj depresije. Če kdo misli, da osamljenost čuti samo starejša generacija, se moti.

Novice

O soočanju z neozdravljivo boleznijo

Občutek osamljenosti je pogosto povezan z družbeno izolacijo in izgubo bližnjih. Pogosto jo doživljamo, kot da smo nevredni družbe, imamo slabo samopodobo in (pre)nizko stopnjo samozavesti, povezujemo jo s splošnim upadom svojega zdravja – tako duševnega kot tudi telesnega. To pomeni, da se osamljenost lahko dotakne vsakogar.

V družbi, a osamljeni

Osamljenost se lahko pojavi nenadoma ali postopoma. »Nenaden občutek osamljenosti je zelo pogost, kadar sovpada z izgubo bližnje osebe ali intimnega odnosa. Lahko se osamljenost razvije tudi postopoma – ko smo vedno manj dejavni, se ne znamo ali se ne zmoremo vključiti v družbo,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Osamljenost lahko ljudje doživijo tudi v krogu ljudi, ki jih imajo radi, in ko so v družbi. »In nič ni narobe s tem. Osamljenost v tem primeru se pojavi, kadar živimo brez občutka čustvene povezanosti z bližnjimi,« pojasnjujejo strokovnjaki z NIJZ.

Z osamljenostjo se v življenju sreča vsak človek, težava nastane, kadar ta občutek traja dlje časa in se ga ne moremo znebiti.

Vsak človek je edinstven

Zato je dobro, da se ljudje naučimo biti sproščeni in zadovoljni s seboj, da ohranjamo stike z ljudmi in se ne umaknemo od njih. Dobro se je pogovoriti o svojih doživljanjih in težavah, saj takrat oseba spozna, da ima tudi kdo drug podobne občutke. Hišni ljubljenčki so tudi dobra ideja, če je oseba pri močeh, da lahko skrbi zanje.

Priporočljivo je biti dejaven, ustvarjati nova poznanstva, ki dajejo smisel. Včasih, ko smo osamljeni, se lahko zgodi, da se začnemo primerjati z drugimi, kar ni dobro. Vsak človek je edinstven. Kadar iz osamljenosti ne vidimo izhoda, obstaja strokovna pomoč.

Nikar ne pozabimo, da lahko pomagamo tudi drugim, pri katerih opazimo občutke osamljenosti. Ljudem posvetimo dovolj časa, pogovora, jih pogosteje obiskujemo. Včasih je dovolj le en telefonski klic, da sočloveku pokažemo, da smo zanj tu.

Kakšno osamljenost poznamo? 

V Sloveniji obstajajo številni viri pomoči. Najdete jih tudi na spletni strani nijz.si.

Socialna osamljenost je občutek, ki izvira iz pomanjkanja medosebnih odnosov, pogosto zaradi družbene izolacije.

Čustvena osamljenost izvira iz pomanjkanja kakovostnih družbenih odnosov. Razlika s socialno osamljenostjo je, da ne gre za fizično izolacijo, temveč za občutek, da nam manjka oseba, s katero bi lahko delili svoja čustva, misli ali izkušnje.

Eksistencialna osamljenost se lahko pojavi, ko posameznik razmišlja o svojem mestu v svetu, o smislu svojega življenja, smrti in drugih pomembnih vprašanjih svojega obstoja.