© 2025 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

FOTO: Na Vranskem prvi festival permakulture v državi


Sintija Jurič
23. 10. 2025, 05.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Na posestvu Podgrada Vransko je bil minulo soboto prvi permakulturni festival – Permafest.

permafest, drustvo-za-permakulturo-slovenije, permakultura
Nik Jarh
Utrinki s prvega festivala permakulture v Sloveniji

Društvo za permakulturo Slovenije je z njim želelo obiskovalcem približati permakulturo kot orodje za načrtovanje odpornih sistemov, ki so nujni za prihajajoče čase podnebnih sprememb, ekonomske nestabilnosti in izgube biotske raznovrstnosti.

Zbrali so se vsi, od pionirjev slovenske permakulture do dejavnih permakulturnikov z raznolikim naborom praks in tudi številni nadebudneži, radovedneži in podporniki, ki so sodelovali na raznovrstnih delavnicah in tudi sami dodali svoj košček vedenja k razvoju sonaravnega življenja.

»S festivalom smo želeli permakulturo v celoviti podobi predstaviti širši javnosti. Za permakulturo namreč velja stigma, da je povezana le s pridelavo hrane, čeprav zajema celoten eksistenčni sistem gibanja, od ekonomije, izobraževanja, zdravja do financ. Permakultura je pravzaprav orodje in filozofska osnova za trajnostni način gibanja, zato je pomembno, da jo prepoznava širši krog ljudi in jim služi,« je uvodoma poudaril Tomislav Gjerkeš iz Društva za permakulturo Slovenije.

permafest, drustvo-za-permakulturo-slovenije, permakultura
Nik Jarh
Utrinki s prvega festivala permakulture v Sloveniji

Izmenjava mnenj in izkušenj

Prvi festival permanentne kulture je naslavljal kreativno odzivanje na krizne okoliščine. Po kratki predstavitvi programa in dobrodošlici je festival v dopoldanskih urah odprl slovenski naravovarstvenik, publicist in svobodni raziskovalec Anton Komat, ki je v kritičnem preletu zaostrenih planetarnih in družbenih razmer zbrane spodbudil k sonaravnemu sobivanju z okoljem.

Preberite še

Obiskovalci so nato s strokovnjaki v skupinah raziskovali razsežnosti permakulture, in sicer področje telesnega in duhovnega blagostanja, financ in ekonomije, pravice do posesti in skupnostnega upravljanja, oskrbništva posesti in narave, področje grajenja okolja, orodja in tehnologije ter področje izobraževanja in kulture.

»Zelo smo veseli, da smo v dogajanje uspeli vključiti ljudi, da niso bili le pasivni obiskovalci, temveč so bili dejavno vključeni v sedem delovnih raziskovalnih skupin, v katerih so skupinsko načrtovali prihodnost nekega področja,« je poudaril Gjerkeš.

permafest, drustvo-za-permakulturo-slovenije, permakultura
Nik Jarh
Utrinki s prvega festivala permakulture v Sloveniji

Praktične delavnice

Po približno uri skupnega dela so skupine predstavile svoje vtise, dognanja in zaključke ter dopoldanski del končale s kosilom za skupno mizo. Popoldne je sledila vrsta kratkih in praktičnih delavnic, kot so delavnica hladne kopeli, pisanje poezije, lončarska in jamarska delavnica, delavnica vzpostavitve trajnih nasadov in še mnoge druge.

V tem času sta bili odprti tudi sejemska tržnica s permakulturnimi izdelki in storitvami ter izmenjevalnica. Medgeneracijsko druženje se je nato končalo ob sproščenem tkanju vezi ob ognju, glasbi in peki kostanja.

permafest, drustvo-za-permakulturo-slovenije, permakultura
Nik Jarh
Utrinki s prvega festivala permakulture v Sloveniji

Priložnost za rast

Po besedah Tomislava Gjerkeša so v organizacijskem odboru društva z izvedbo prvega festivala zelo zadovoljni, zato si želijo, da bi tovrstno srečanje na Vranskem, kamor bo društvo sčasoma preselilo svoj sedež, postalo tradicionalno.

»Festival vidimo kot eno prvih pobud, s katero bi idejo permakulture negovali in jo potisnili v širši prostor, saj menimo, da trenutne razmere na celotnem planetu niso dobre. Imajo namreč značaj krhkosti oz. krize. In ravno permakultura ima v sebi močno orodje za načrtovanje kriznih situacij,« je poudaril Gjerkeš.

permafest, drustvo-za-permakulturo-slovenije, permakultura
Nik Jarh
Utrinki s prvega festivala permakulture v Sloveniji

Tri etike permakulture

Temeljna moč permakulture namreč izvira iz treh etik, in sicer iz skrbi za zemljo, skrbi za ljudi in pravično delitev, ki skupaj gradijo družbo, utemeljeno na solidarnosti in ravnovesju. Ključno načelo je kreativno odzivanje na spremembe.

»Namesto da se spremembam upiramo, jih permakultura sprejme kot neizogibno resničnost in jih s kreativnostjo, prilagodljivostjo in z razumevanjem naravnih vzorcev spremeni v priložnost za rast. Zato permakultura ni le vrtnarjenje, temveč je celovit načrtovalski pristop za oblikovanje prihodnosti, ki je ne samo preživetje, ampak cvetoča medsebojno povezana celota, usmerjena v blagostanje vseh živih bitij,« še poudarjajo v Društvu za permakulturo Slovenije, ki bo naslednje leto praznovalo že 30-letnico.

Več utrinkov s festivala si lahko ogledate spodaj.


© 2025 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.