Arhiv NTRC

Leta 1979 je iz afriške države Mali v Slovenijo začela prihajati prva generacija študentov na študij agronomije in gozdarstva na Univerzo v Ljubljani. Med njimi je bil tudi Ibrahim Nouhoum. »Ob prihodu v novo okolje mi ni bilo lahko. Pogrešal sem družino. A sem hitro navezal nova poznanstva in tako lažje prebrodil domotožje. V študiju gozdarstva sem užival, imeli smo izvrstne profesorje, pridobili smo veliko znanja,« se univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva spominja študentskih let. »Razlogov, da sem ostal v Sloveniji, je več. Prepričan sem bil, da si bom v tem okolju lahko ustvaril boljšo prihodnost. V Maliju si je zagotovo ne bi mogel. Še vedno imam slabo vest, ker mi je domovina finančno omogočila izobraževanje, jaz pa se nisem vrnil. Večina mojih kolegov se je, saj si je takratna oblast v Maliju prizadevala razvijati kmetijstvo in industrijo. A so kasnejši politični nemiri to preprečili. Mali še danes ostaja v primežu negotovih političnih in varnostnih razmer.« Med študijem ga je mikala politika, bil je predsednik Društva afriških študentov v Sloveniji, podpredsednik Društva mednarodnega prijateljstva ter pobudnik projekta Afriški dnevi v Sloveniji.

Nemiri in revščina

Država Mali ima na zahodu afriške celine sicer odlične pogoje za razvoj kmetijstva in industrializacijo. »Moja domovina ima nasade bombaža, ki nudijo možnost za razvoj tekstilne industrije. Zaradi nasadov sladkorne pese so nastale tovarne sladkorja, zaradi pridelave arašidov oljarne. Pred štirimi desetletji je kazalo, da se bo Mali začel izvijati iz revščine. A se žal ni. Poleg političnih izgredov dodaten nemir v državi povzročajo številne teroristične skupine. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je sicer ostro obsodila teroristična dejanja, vendar učinkovitih rešitev za umiritev razmer ni našla. Prebivalci se zato še vedno množično preseljujejo v sosednje države, mladi nimajo nikakršne perspektive. To me žalosti. To me boli,« poudarja.

Od gozdarja do igralca

Po končanem študiju je Ibrahim nekaj časa delal v gozdnem gospodarstvu in med drugim pomagal pri sanaciji gozdov, predvsem iglavcev, ki jih je v osemdesetih letih močno poškodoval kisli dež, ki vsebuje emisije žveplovega dioksida in dušikovih oksidov. »Delo v gozdu me osrečuje, zato sem želel ostati v gozdarski stroki, a to ni bilo mogoče, saj so število zaposlenih v gozdarstvu pred tridesetimi leti začeli zmanjševati. Tako sem bil prisiljen iskati nove priložnosti za delo. In sem jih hitro tudi našel.«

Med drugim je sodeloval pri širjenju prodajne mreže časopisov Dnevnik in Nedeljski dnevnik po vsej Sloveniji. Dejaven je bil v Slovenski filantropiji – združenju za promocijo prostovoljstva, kjer je vodil različne delavnice in predstavitve. Med prvim slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije leta 2008 je bil nacionalni koordinator za evropsko mrežo za boj proti revščini in socialni izključenosti. Nekaj delovnih izkušenj je nabral v gospodarstvu. V podjetju Titan Kamnik je bil pomočnik direktorja, zaposlen je bil tudi v podjetju Genis Kranj. Zdaj je varnostnik, zaposlen v podjetju Prosignal.

Tudi v igralske vode se je podal, saj je nastopil v celovečernem filmu Rezervni deli v režiji Damjana Kozoleta ter filmu Na sončni strani Alp, ki ga je režiral Janez Burger. S številnimi priznanimi slovenskimi igralci je igral tudi v priljubljeni humoristični seriji Naša mala klinika. Lani je sodeloval v resničnostnem šovu Ljubezen po domače, kjer je pridobil naklonjenost Nade Zajc. »Snemanje oddaje je bilo nepozabno in prijetno doživetje. Očitno ima oddaja veliko gledanost, saj me mnogi še vedno prepoznavajo na ulici. Hvaležen sem, da sem spoznal Nado, s katero še vedno ohranjava stike.«  (Foto; SHERPA)

V celoti si portret preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 12. januar 2023.