V štirih krajih se podružničnim šolam slabo piše
Šola je na podeželju pogosto srce kraja, kjer ne skrbijo le za izobraževanje, ampak tudi za pester kulturni in družabni utrip. Zaradi oddaljenosti od središč so za številne starše in otroke podružnične šole ponekod dobrodošle in nepogrešljive. A na Celjskem je tudi nekaj podružnic, kjer je učencev tako malo, da bi se lahko občine ustanoviteljice, ki za delovanje teh ustanov namenjajo veliko denarja, odločile za njihovo zaprtje.

Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so sporočili, da so svoja vrata od leta 2015 zaprle tri podružnične šole na Celjskem. Leta 2015 je prenehala delovati podružnica Ravne v občini Šoštanj, dve leti kasneje podružnica Lažiše v Rimskih Toplicah, nazadnje, leta 2018, podružnica Cirkovce v velenjski občini. Med šole, ki se trenutno spopadajo s slabim vpisom, pa sodijo Podružnična osnovna šola Šmihel v Mozirju, podružnica Dobovec v Rogatcu, podružnica Mestinje v Šmarju pri Jelšah in podružnica Špitalič v konjiški občini, saj imajo v letošnjem šolskem letu manj kot deset učencev.
Glede na Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol lahko občina podružnico šole ustanovi, če ima zagotovljen vpis najmanj za tri oddelke. Občina ustanoviteljica začne postopek za začasno prenehanje delovanja podružnice ali celo za njeno zaprtje, ko preveri podatke o številu otrok, ki bodo vključeni v podružnično šolo. »Na podlagi podatkov o teh otrocih občina najpozneje do konca aprila ugotovi oziroma odloči, ali bo podružnica šole v naslednjem šolskem letu še naprej delovala ali bo začasno prenehala delovati, lahko jo tudi ukine,« so sporočili z ministrstva. Dodali so, da lahko občina sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnice šole ali sklep o njenem ponovnem aktiviranju sprejme na podlagi demografskih podatkov in podatkov o številu vpisanih otrok. »Kriterij za začetek postopka začasnega prenehanja ali ukinitve je število otrok – manj kot štirinajst učencev oziroma pet učencev na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi.«
»Ko ni več šole, začne življenje v krajevni skupnosti usihati«
Kako na ohranjanje manjših šol gleda Občina Šmarje pri Jelšah, ki je med drugim ustanoviteljica podružnice v Mestinju? »Ko kraj izgubi podružnico, trgovino in gostilno, začne življenje v krajevni skupnosti usihati. Tega se dobro zavedamo, zato ohranjanju podružnic namenjamo velik pomen,« pravi tamkajšnji župan Matija Čakš. Po njegovih besedah občina za vse podružnične osnovne šole skrbi enakovredno kot za centralno šolo, saj je vsaka od teh vzgojno-izobraževalnih ustanov enako pomembna. Kljub prizadevanjem občine je v podružnico v Mestinju, ki bi jo lahko obiskovalo več otrok, vpisanih le devet učencev.
Ker se občinska uprava in občinski svet zavedata pomena dostopnega šolstva tudi v manjših krajih, so bile v preteklih letih energetsko obnovljene vse šolske zgradbe v občini. To je po besedah Čakša prvi pogoj za enake možnosti izobraževanja za vse otroke, tudi tiste iz bolj oddaljenih krajev. Pomislek staršev, da bo izobraževanje v centralni šoli otrokom omogočilo več znanja, se zdi šmarskemu županu neupravičen. Občina namreč namenja dodaten denar za nadstandard v vseh podružničnih osnovnih šolah. Gre za stroške jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, logopeda in učitelja tujega jezika. Ob tem ogromno pozornosti namenja urejanju okolice, varnosti šolskega okoliša. Da bi mladim družinam v Mestinju omogočila gradnjo hiš, spreminja prostorski načrt enega od zemljišč v tamkajšnji krajevni skupnosti. »Ljudem skušamo zagotoviti vse pogoje za kakovostno bivanje,« poudarja Čakš.
Obvodi imajo učinek domin
Glede na Zakon o osnovni šoli imajo starši pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. Čakš je pojasnil, da tudi starši iz Mestinja vpis svojih otrok v centralno šolo dosežejo tako, da si začasno prebivališče uredijo nekje v Šmarju. Takšni obvodi sprožijo za občino učinek domin na različnih področjih. Eno od njih je področje šolskih prevozov, katerih stroški gredo iz občinskega proračuna. »Otrokom, ki bi lahko v svojem kraju obiskovali podružnico, uradno ne pripada avtobusni prevoz. A seveda ne zapovedujemo, kdo se lahko vozi z avtobusom in kdo ne. Lahko pa se bo v prihodnosti zgodilo, da bo zato gneča na avtobusu in da ne bo dovolj mest za vse.«
Je zaradi vpisa učencev iz krajev, kjer so na voljo podružnične šole, centralna šola bolj obremenjena? Čakš pritrjuje, a pravi, da trenutno ni težav, ker je občina poskrbela za prizidek. »A če se bo to nadaljevalo, v centralni šoli ne bo več dovolj prostora. Zato razmišljamo o različnih rešitvah.«
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se