»Z vidika varnosti je vožnja po avtocesti najbolj varna in udobna«
Le še približno mesec in Elvis Herbaj se bo poslovil od položaja vodje Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije v Policijski upravi Celje. V pokoj odhaja tako še en vrhunski strokovnjak s področja prometne varnosti. Z zdaj že upokojenim prometnim inšpektorjem Edijem Baumkirherjem sta v zadnjih desetletjih uresničevala vizije, k sodelovanju pritegnila številne ustanove in pristojne, osveščala ljudi in število smrtnih nesreč na Celjskem s svojim preventivnim delovanjem prepolovila. Oba sta imela ostrino kritike, kadar je bilo treba pokomentirati tudi odnos države ali posameznikov do prometne kulture. V času njunega delovanja se je varnost v cestnem prometu na Celjskem kljub vedno večji količini prometa izboljšala. V prometu smo na tak ali drugačen način udeleženi vsi. Kot pešci, kolesarji, potniki ali vozniki, velikokrat imamo več kot le eno vlogo. Herbaj pravi, da je lahko vsaka cesta nevarna. Nevarnost je odvisna od količine in vrste prometa, vremenskih razmer, infrastrukture in predvsem od trenutnega ravnanja posameznih udeležencev cestnega prometa.
Sogovornik pravi, da je razmeroma preprosto izboljšati varnost na nekaterih cestnih odsekih. Na takšne odseke usmerijo več policijskih patrulj, ki pogosteje in usmerjeno ugotavljajo stanje cestnega prometa ter kaznujejo kršitelje. To v daljšem časovnem obdobju povzroči, da se vsakodnevni uporabniki ceste navadijo na policijsko prisotnost, s čimer se poveča stopnja pričakovanja, da bodo ob kršitvi zaloteni in kaznovani, kar jih odvrača od nevarnega ravnanja.
Kakšno je trenutno stanje prometne varnosti na cestah na Celjskem?
Statistični podatki kažejo na upadanje prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, a se v zadnjem času močno viša delež huje telesno poškodovanih. To je deloma treba pripisati dejstvu, da je v cestnem prometu iz leta v leto več šibkejših udeležencev, kot so kolesarji, mopedisti, vozniki e-skirojev, motoristi in še posebej vozniki e-koles. Pri slednjih želim poudariti, da je obvladovanje e-kolesa precej drugačno od obvladovanja navadnega kolesa. Predvsem se premalo zavedamo hitrosti, ki jih razvijamo z e-kolesi. Tehnika vožnje je specifična, predvsem je vožnja po klancih navzdol bistveno bolj zahtevna kot z navadnim kolesom. Razvijemo višje hitrosti, kolesa imajo učinkovitejše zavore, ki ob nepoznavanju delovanja lahko prej škodijo kot učinkovito zavirajo.
Kot je splošno znano, se število udeležencev cestnega prometa iz leta v leto viša, kar pomeni vedno bolj obremenjeno cestno infrastrukturo. Prometna kultura in s tem zavedanje lastne odgovornosti vsakega udeleženca cestnega prometa sta različna. Še vedno pri nadzoru cestnega prometa ugotavljamo, da je med nami veliko neodgovornih voznikov, ki se na prometna pravila, gnečo, prometne in druge razmere ne ozirajo ter s svojim ravnanjem povzročajo nevarne situacije, ki vodijo do prometnih nesreč.
Koliko k prometni varnosti prispevajo ceste? Niso vse v najboljšem stanju ...
Zaradi vedno gostejšega prometa so tudi naše ceste pogosto slabše pretočne, marsikje so tudi v slabem stanju, kar je dodaten razlog za nastanek nevarnih situacij. V zadnjem desetletju so bila tri časovna obdobja, ko je država lahko namenjala različno vsoto finančnih sredstev za rekonstrukcije, obnove in novogradnje cest. Pred približno desetimi leti, ob splošni krizi, se v ceste ni vlagalo, kasneje, nekaj let pred pandemijo in še med njo, se je finančno stanje izboljšalo in so odgovorni kar nekaj cestnih odsekov obnovili, potem se je zgodila lanska katastrofalna poplava. Ne samo da je uničila veliko cestne infrastrukture, zahtevala je tudi veliko finančnih sredstev, ki bi jih sicer lahko uporabili za obnovo drugih cest, zdaj pa so ta namenjena za obnovo v poplavi uničene cestne infrastrukture. Seveda zaradi tega ni financ za obnovo drugih predhodno že odobrenih odsekov cest.
Če povzamem in na kratko ocenim stanje po svojem občutku: glede na količino prometa, raznolikost udeležencev cestnega prometa in naše ravnanje v prometu menim, da je stanje varnosti solidno. Glede na vse opisano sem presenečen, da prometnih nesreč ni več.
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
