Nik Jarh

Zrela leta in staranje prinašajo pomembna vprašanja in preizkušnje. V svoji knjigi Dober dan, starost jih na preprost in dostopen način osvetli mag. Drago Tacol, specialist klinične psihologije in kognitivno-vedenjski terapevt, ki je skoraj vso delovno dobo deloval v Psihiatrični bolnišnici Vojnik in ob delu redno pisal ter predaval o duševnem zdravju. Pravi, da lahko človek veliko naredi glede tega, kako sprejema svojo starost, kako bogati svoje življenje v starosti, kako to svoje življenjsko obdobje izpolnjuje s smislom in kako sprejema tisto, kar je težko sprejeti. Pri spoprijemanju s starostjo so mladim pomemben zgled prav starejši. »Za mlade je dobro, če starejši računajo na svojo prihodnost. Če mladi tega pri starejših ne vidijo, tudi sami nimajo pozitivnega odnosa do starosti in se bojijo staranja.«

Kar se naučimo že v mladosti ...

Sogovornik pojasnjuje, da vse tisto, kar zase naredimo v mlajših in zrelih letih, prenesemo tudi v najbolj pozno obdobje svojega življenja. Gre za to, kako oblikujemo svoj značaj, svoj sistem vrednot, pozitiven odnos do življenja – vse to se učimo že v mladosti. V mladosti in zreli dobi se tudi izpopolnjujemo v svojem odnosu do starejših. Ob njih se v medgeneracijskem sožitju učimo tudi, kako sprejemati starost. »Sam sem se o starosti veliko naučil od svojih bližnjih, od staršev, starih staršev, staršev svoje žene. Vsak dan opazujem sosede, ki so starejši od 90 let, kako delajo na vrtu ter kako se veselijo življenja,« je povedal.

Številni se starosti bojijo, saj da prinaša številne nevšečnosti. Naslov vaše knjige Dober dan, starost pa je kar nekako optimističen.

Res je. V knjigi so zbrani prispevki, ki so v letih 2022 in 2023 izhajali v reviji Ognjišče. Knjigo smo poimenovali po enem od teh prispevkov, ki sem mu dal naslov Dober dan, starost. Ta prispevek opisuje pozitiven, optimističen odnos do starosti, nek svetel pogled naprej, navduševanje nad tem, kar starost prinaša pozitivnega. A tudi sprejemanje vsega tistega, kar ni zaželeno, a pride v tem obdobju življenja.

Nik Jarh

Kako to, da ste se lotili pisanja kolumn na to temo?

Kot psihologa me je k pisanju za rubriko Starost in staranje povabilo uredništvo omenjene revije. To je bil zame, ki sem prav tako že zakoračil v leta starosti, izziv. Tako sem tudi sam bolj prisotno spremljal svoje spreminjanje in svoja leta. To je bila zame dobra priprava na poznejše obdobje. Pred mano sta o tej tematiki med drugim pisala psiholog Bogdan Žorž in antropolog Jože Ramovš. Sam sem skušal starost osvetlili z najrazličnejših vidikov. Čim bolj sem želel osvetliti pomembna vprašanja, dileme, izzive, težave, a tudi pozitivne plati in sadove, ki jih prinaša starost. Poglavje za poglavjem sem nizal zgodbe in opise, značilnosti staranja in starosti.

Imamo ljudje veliko vpliva na to, kako bomo preživeli jesen življenja? Se tega dovolj zavedamo?

Človek je edino živo bitje, ki lahko vpliva na to, kako se bo staral. Seveda se v organizmu dogajajo biološke spremembe, tudi bolezni, na katere morda nimamo vpliva. V številnih pogledih pa lahko človek veliko naredi glede tega, kako sprejema svojo starost, kako bogati svoje življenje v starosti, kako starost izpolnjuje s smislom in kako sprejema tisto, kar je težko sprejeti – različne preizkušnje, izgube, bolezni, osamljenost. Pomembno je tudi, kako sprejema soočanje s pričakovanim koncem svojega življenja.

V knjigi ugotavljate, da se vsak človek stara na svoj način.

Drži, ni enega odgovora na to, kaj so glavne značilnosti staranja ali kako človek doživlja starost. V resnici jo le v nekem delu dojemamo na enak način, gre za to, da se soočamo s procesi nazadovanja in propadanja. Soočamo se z bivanjskimi vprašanji, s katerimi se prej nismo. A vsakdo ima lahko svoj pogled na ta bivanjska vprašanja, na vse to, kar mu leta prinašajo. V tem je človek čisto svoboden in tudi svojstven. Življenje vsakemu posamezniku prinaša zelo različne okoliščine, tudi zato za nikogar ne moremo vnaprej reči, da je dobro pripravljen na svojo starost ali da je njegova starost lepa. Življenje se spreminja – so lepša, a tudi težja obdobja. Treba je biti pripravljen na to in odgovoriti na dane okoliščine. Vsak se torej stara na svoj način.

Je naša družba zelo obremenjena s predsodki o starejših?

Vse sodobne zahodne družbe so precej obremenjene z vprašanjem staranja, s predsodki in z negativnim odnosom do staranja. Eden od vzrokov za to so značilnosti sodobnega življenja, ki poudarjajo vrednost mladosti, moči, lepote, uspeha. V današnji družbi poveličujemo mladost ali odraslo, zrelo, plodovito dobo človeka. Starosti se večinoma bojimo in jo zaradi tega pogosto odrivamo na obrobje. Bojimo se vsega negativnega, kar večkrat enačimo s starostjo, a ni nujno, da je tako temno, kot je v naših predstavah.

Nik Jarh

Sploh na področju trga dela se verjetno pojavlja splošno prepričanje, da starejši niso kos različnim zahtevam gospodarstva …

Eden od predsodkov je, da se starejši ne morejo več učiti, prilagajati novostim, spremembam, da niso primerni za napredovanje na delovnih mestih, da ne morejo več prispevati k uspehu podjetja. Pričakovano je, da bodo pri neki starosti za vedno odšli v pokoj, čeprav bi lahko še veliko pomagali s svojimi izkušnjami, znanji, modrostjo. Vzrok za omenjene predsodke je, da se v gospodarstvu pričakuje velika produktivnost. Prav bi bilo, da bi dali starejšim priložnost, da bi prispevali na področjih, kjer imajo bogate izkušnje.

Odhod v pokoj je verjetno pomembna prelomnica. Po eni strani se veselimo, da ne bomo imeli več službenih obveznosti, po drugi strani morda pride do izgube občutka koristnosti, kajne?

Dobro je, če se človek pripravi na starost in že vnaprej predvideva, čemu vse bo takrat namenil svoje ustvarjalne moči. Dobro je, da razmisli, kje vse bo še iskal smisel in zadovoljstvo v življenju. Veliko ljudi zna po upokojitvi najti različne dejavnosti. Nekateri se zaposlijo kot prostovoljci, nekateri v manjšem obsegu še delujejo profesionalno. Mnogi se vključujejo v različne procese učenja ali izobraževanja na univerzah za tretje življenjsko obdobje ali v društvih. Veliko ljudi čuti potrebo, da bi bili dejavni, ustvarjalni, koristni, da bi naredili nekaj dobrega zase in za druge. Seveda tudi tukaj velja, da upokojitev vsak doživlja različno. Nekateri jo doživljajo zelo tragično, ne morejo se sprijazniti s tem, da niso več tako koristni in pomembni.

Pravite, da negativna stališča do starosti verjetno izvirajo tudi iz strahu glede tega, kako naj kot družba poskrbimo za stare.

Tako je. Mlajše generacije, ki se v zahodnih družbah soočajo z naraščanjem števila starejših, se zaradi tega čutijo ogrožene. Nekateri govorijo o sivem cunamiju, torej da tako veliko starejših ogroža razvoj in uspešnost družb ter vse tisto lepo, kar pričakujemo od mladosti in odrasle dobe. Gre za prepričanja, da starostniki obremenjujejo zdravstveni sistem, pokojninsko blagajno in povečujejo zahteve na področju skrbi za obnemogle. Naša družba sicer na deklarativni ravni starostnikom posveča veliko pozornosti. Odločevalci sprejemajo zakone o dolgotrajni oskrbi, veliko je govora o tem, kako na materialnem in kadrovskem področju poskrbeti za starostnike … V praksi pa lahko zaznamo tudi precej bojazni glede naraščanja števila starejših. Starost prinaša dodatne zdravstvene obremenitve, med drugim se bojimo, kako bo z naraščanjem dementnih oseb v družbi.

Preberite več v Novem tedniku!