O čem bomo odločali na referendumih?
V nedeljo, 11. oktobra, se bodo volivci izrekali o Zakonu o parlamentarni preiskavi ter o socialni pomoči, volilni pravici tujcev in ukinitvi RTV-prispevka.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vprašanje na zakonodajnem referendumu se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?« Pobudo za zakonodajni referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, močno so se aktivirali tudi v opozicijskih strankah Svoboda, SD in Levica.
Pobudniki referenduma in nasprotniki zakona menijo, da zakon uvaja politično policijo, ki bo preganjala drugače misleče, kritične novinarje in druge; nasprotujejo ukinitvi možnosti predhodne presoje ustavnega sodišča za večino obravnavanih, ki po njihovem preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav; menijo, da bi z uveljavitvijo novele padli minimalni standardi demokracije, pravice in svobode.
V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici podpornikom referenduma medtem očitajo zavajanje o noveli in menijo, da ta zmanjšuje možnost, da bi pravna varovala postala sredstvo za blokado parlamentarnega nadzora.
Še trije posvetovalni referendumi
Na pobudoposlanskih skupin strank SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca bodo volivci 11. oktobra glasovali še na treh posvetovalnih referendumih. Med drugim bodo odgovarjali na vprašanje, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Predlagatelji referenduma pravijo, da je od človeka, ki lahko dela, upravičeno pričakovati neko mero odgovornosti in zavzemanja do skupnosti in da bi tako dolgotrajno brezposelne spodbudili, naj se vključijo na trg dela in v družbo.
Opozicijski trojček Svoboda, SD in Levica poudarja, da že po sedanji zakonodaji do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki odkloni vključitev ali krši obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja. In da gre za populistično vprašanje na račun najbolj ranljivih, med katerimi so ljudje z različnimi zdravstvenimi, socialnimi, izobrazbenimi in drugimi ovirami.
Med drugim o RTV-prispevku ...
Volivci bodo na posvetovalnem referendumu glasovali še o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Predlagatelji referenduma (SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca) se naslanjajo zlasti na spremenjene medijske navade ljudi, kar po njihovem mnenju odpira vprašanje smiselnosti plačevanja obveznosti prispevka. Dodajajo, da bi bila ukinitev prispevka priložnost za celovito presojo obsega, organiziranosti, učinkovitosti in načina delovanja RTVS.
Opozicijski trojček Svoboda, SD in Levica glede možnosti ukinitve RTV-prispevka svari pred odvisnostjo financiranja javnega zavoda od vsakokratne politike in s tem pred slabitvijo avtonomije RTVS. Dodaja, da bi bila ena od možnih posledic ukinitev RTV-prispevka ukinitev javnega medija, javni mediji pa so ena od predpostavk demokratične družbe.
… in pravicah državljanov tretjih držav
Volivci bodo glasovali tudi o tem, ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Predlagatelji referenduma (SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca) odvzem volilne pravice tujcem iz tretjih držav na lokalnih volitvah argumentirajo z navedbami, da volilna pravica državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah ne izhaja iz ustave, zato lahko zakonodajalec ureditev ponovno presodi in jo spremeni. In da so se od leta 2002, ko je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na lokalnih volitvah priznana aktivna volilna pravica, migracijske in demografske razmere bistveno spremenile, število tujih državljanov se je povečalo.
Stranke iz vrst opozicije svarijo, da gre za populistično vprašanje na račun najbolj ranljivih. Menijo, da je ukinjanje že pridobljenih pravic sporno, pravica, ki je v veljavi približno štiriindvajset let, ne bi smela biti odvzeta brez posebej tehtnega razloga. Menijo še, da odločitve občinskih oblasti posameznike, ki se jim zdaj jemlje volilno pravico, neposredno zadevajo, saj gre za ljudi, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, tu živijo več let, plačujejo davke in so vključeni v lokalno skupnost.
Uspeh zakonodajnega referenduma ne bo odvisen le od večinsko izražene volje volivcev. Zakon bo namreč na referendumu zavrnjen le, če bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti njemu glasovati večina volivcev in hkrati vsaj petina vseh volilnih upravičencev v državi. DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Izidi posvetovalnih referendumov za zakonodajalca niso obvezujoči.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.