Skoraj vsak tretji zdravnik v celjski bolnišnici dela še drugje
Predlog o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva je vroča tema. Kakšne so v bolnišnicah na Celjskem številke o tem, koliko zdravnikov ima soglasje za delo drugje?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ustavno sodišče je na prelomu leta odločilo, da je del novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem v javni mreži onemogoča dodatno delo pri zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa jim ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat velja prejšnja ureditev. Zanimalo nas je, koliko zdravnikov v bolnišnicah na Celjskem ob svojem delu v javnih zavodih dela še drugje.
Kako je v Splošni bolnišnici Celje?
V Splošni bolnišnici (SB) Celje, v kateri je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih 377 zdravnikov, od tega 247 zdravnikov specialistov, ima 112 zdravnikov soglasje za delo pri drugem izvajalcu.
Od tega ima 26 zdravnikov soglasje za delo le v javnih zdravstvenih zavodih, 12 zdravnikov soglasje za delo hkrati v javnih in zasebnih zdravstvenih zavodih ter 74 zdravnikov soglasje za delo v zasebnih zdravstvenih zavodih. Šest zdravnikov ima soglasje, da lahko delo izvajajo kot samostojni izvajalci.
Zanimalo nas je, koliko je vodij oddelkov, ki imajo ob tem še zasebne zdravstvene ustanove. Iz Službe za odnose z javnostjo in protokol SB Celje so sporočili, da ima 12 predstojnikov oddelkov soglasje, da lahko delajo kot zasebniki ali koncesionarji. Medtem ko predstojniki medicinskih področij nimajo soglasij za delo drugje.
In vodstvo bolnišnice?
Zdravniška zbornica in zdravniki so noveli zakona med drugim nasprotovali tudi zaradi določil, da bi naloge vodenja področja (pomočnik direktorja zdravstvenega zavoda, pomočnik strokovnega direktorja zdravstvenega zavoda), vodenja organizacijske enote terciarne bolnišnice (predstojnik klinike, kliničnega oddelka ali kliničnega inštituta) ali vodenja organizacijske enote, neposredno podrejene direktorju zdravstvenega zavoda ali strokovnemu direktorju zdravstvenega zavoda (npr. vodja oddelka, vodja službe), lahko opravljala le oseba, ki je v tem zdravstvenem zavodu zaposlena za najmanj 60 odstotkov polnega delovnega časa.
Za to osebo je novela zakona predvidevala še dodatne omejitev, in sicer da ne bi bila izvajalec zdravstvene dejavnosti in ne bi imela soglasja za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu znotraj mreže javne zdravstvene službe ali soglasja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (vključno z dopolnilnim delom) pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zunaj mreže javne zdravstvene službe ali pri koncesionarju ter da ne bi imela lastniškega deleža v pravni ali fizični osebi, s katero zdravstveni zavod poslovno sodeluje ali ki bi predstavljala konkurenco zdravstvenemu zavodu, v katerem opravlja funkcijo.
V SB Celje so pojasnili, da so direktorju ali strokovnemu direktorju neposredno podrejeni trije predstojniki medicinskih področij ter pomočnica direktorja za zdravstveno nego, ki niso imeli tovrstnih soglasij oz. so jim ta prenehala veljati 21. avgusta lani.
Lani manj prošenj za soglasja kot predlani
Ker je ustavno sodišče decembra lani odločilo, da sta prva in druga poved 53. b-člena novele o zdravstveni dejavnosti v neskladju z ustavo, do odprave ugotovljene protiustavnosti velja ureditev, kot je veljala pred uveljavitvijo novele zakona.
V SB Celje tako zdravstvenim delavcem lahko izdajo soglasje za delo drugje. Zaposleni lahko zaprosijo za soglasje za delo tudi zunaj mreže javne zdravstvene službe, torej pri zasebniku. Na vprašanje, koliko zdravnikov je za soglasja na novo zaprosilo v letu 2025, nismo dobili konkretnega odgovora. A so sporočili, da je v letu 2025 za soglasje za delo drugje zaprosilo manj zdravnikov kot v letu pred tem.
V službi za odnose z javnostmi in protokol so pojasnili, da po številu izdanih soglasij za delo drugje ne odstopa noben od oddelkov. In da vodstvo SB Celje z morebitnimi napovedmi odhodov zdravnikov trenutno ni seznanjeno. Ne glede na trenutno zakonodajo v SB Celje aktivno iščejo nove sodelavce.
Merjenje obremenitev zaposlenih
V noveli omenjenega zakona je bilo med drugim predvideno obvezno merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, ki je zaposlen ali opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o sodelovanju v zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju. Zdravniška zbornica je bila kritična, da je predlog zgolj deklarativno napovedal merjenje učinkovitosti zdravstvenih delavcev, vendar brez konkretnih izpeljav.
Kaj o tem pravijo v največji bolnišnici na Celjskem? »Pravilnik o enotni metodologiji je trenutno še v pripravi, vendar smo v naši ustanovi že lani začeli pripravljati program za analizo delovnih obremenitev delavcev. Program je še v testnem obdobju,« so sporočili.
Kako je v Bolnišnici Topolšica?
V Bolnišnici Topolšica je trenutno zaposlenih 30 zdravnikov, od tega 24 zdravnikov specialistov, pet zdravnikov specializantov ter en zdravnik po opravljenem strokovnem izpitu. Soglasje za dodatno delo imata dve zdravnici, nihče od njih nima soglasja za opravljanje samoplačniških storitev pri drugih izvajalcih niti za opravljanje samoplačniških storitev kot samostojni izvajalci. Prav tako nihče od vodij oddelkov v bolnišnici nima zasebne zdravstvene ustanove.
»Glede na to, da v naši bolnišnici ni zaposlenih zdravnikov, ki bi opravljali dodatno delo pri zasebnikih, in da le dve zdravnici opravljata dodatno delo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, menimo, da bistvenih posledic pri organizaciji dela ne bomo imeli,« so na vprašanje, kaj bi zanje pomenila razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, sporočili iz Bolnišnice Topolšica.
Na vprašanje, ali se v bolnišnici pripravljajo na dodatno zaposlovanje, če se bodo sodelavci odločili za zaposlitev pri zasebnikih, so odgovorili, da ves čas aktivno zaposlujejo zdravnike.
Vojnik: največ soglasij za delo v javnih zavodih
»V Psihiatrični bolnišnici Vojnik je bilo lani izdanih skupno 25 soglasij za delo pri drugem izvajalcu, konec lanskega leta je bilo veljavnih še 16 soglasij,« so sporočili iz tamkajšnje bolnišnice.
Med veljavnimi soglasji jih je bilo enajst izdanih zdravnikom specialistom, dve soglasji sta bili izdani diplomiranima medicinskima sestrama, dve srednjima medicinskima sestrama, eno soglasje je bilo izdano farmacevtu. »Glede na kraj opravljanja dela je bilo od veljavnih soglasij deset izdanih za delo pri javnih zavodih (Splošni bolnišnici Celje in Splošni bolnišnici Trbovlje) in pet pri koncesionarjih (pretežno za delo v domovih za ostarele). Eno soglasje je bilo izdano za delo pri zasebniku brez koncesije,« so pojasnili v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Tedensko lahko posameznik pri drugem izvajalcu opravi osem ur dela.
Pri tem dodajajo, da pri delu, za katero so bila izdana soglasja, ne gre za isto vrsto dela, kot ga medicinsko osebje izvaja v vojniški bolnišnici. Medicinske sestre na primer opravljajo delo na urgenci ali v drugih (negovalnih) oddelkih bolnišnice, ki nimajo povezave s psihiatrično dejavnostjo.
Glavni predlogi sprememb novele
Spomnimo, da je želela vlada z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti zaostriti pogoje za delo zdravstvenega kadra zunaj javnega zavoda in pogoje za sklepanje podjemnih pogodb. To bi po njenem prepričanju krepilo javno zdravstvo ter postavilo jasno ločnico prehajanja med javnim in zasebnim delom.
Med drugim je bilo predvideno, da bi zdravstveno osebje lahko (s pridobljenim soglasjem) storitve opravljalo le pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, ne pa pri zasebniku (razen v redkih izjemah).
Za izdajo soglasja za delo zunaj matičnega javnega zavoda bi morali biti izpolnjeni nekateri pogoji, na primer da javni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zaposlenega, da delavec v celoti opravlja svoje delovne obveznosti, ne odklanja nadurnega dela, stalne pripravljenosti, dežurstva in morebitnih drugih oblik dela, da dobi obrazloženo pozitivno mnenje vodje oddelka, da je izkazana polna delovna obremenitev v rednem delovnem času …
Prav tako delavec ne bi smel zavračati vključitve v programe za odpravo čakalnih dob, mentorstev pripravnikom oziroma specializantom, sodelovanja pri uvajanju novih zdravstvenih tehnologij, delavci s krajšim delovnim časom pa ne bi smeli odkloniti predloga delodajalca za zaposlitev za daljši delovni čas.
Nasprotovanje zbornice
Zdravniška zbornica je zavzela stališče, da bi spremembe in omejitve predloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema. Zbornica je opozorila, da bi stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem postavila zdravnike in zobozdravnike pred zahtevne odločitve, mnoge bi lahko spodbudila k zapuščanju javnih zavodov. »Ob tem novela ne prinaša nujnih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, krepitev motivacije zdravstvenih delavcev ali stabilizacijo že tako obremenjenega sistema,« je še dodala omenjena organizacija.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
