Arhiv NTRC

Čeprav je življenje v zadnjem letu močno krojil koronavirus, poleti pa se je nad šoštanjsko občino nekajkrat z vso silo znesla še narava, je vodstvu občine uspelo končati zastavljene cilje. »Prenovili smo glasbeno šolo, končali urejanje Trga bratov Mravljakov, ki se sedaj imenuje Glavni trg, uredili smo precej odsekov lokalnih cest, postavili 14 kolesarskih parkirišč, veliko pozornost namenjamo tudi ureditvi medkrajevnih kolesarskih poti, ki bodo povezale občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje,« župan našteva projekte, ki so v zadnjem letu najbolj zaposlovali zaposlene v občinskih službah. Pri tem izpostavi še uspešne sanacije kar sedmih plazov.

Za katere projekte bo Občina Šoštanj v prihodnjih letih še namenjala proračunski denar in iskala finančno podporo v Evropi?

Kar nekaj večjih in tudi finančno zahtevnih projektov je pred nami. Eden takih je gotovo obnova Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj. Čeprav je šola stara šele 15 let, se slaba gradnja žal kaže na vsakem koraku. Šolo je takrat gradil Vegrad in sedaj lahko le razočarano ugotovimo, da gradnja ni bila prav kakovostna. Pomemben projekt, ki bo obogatil turistično ponudbo občine, je ureditev Šoštanjskega oziroma Družmirskega jezera. Projekt bo izveden v več delih in pri tem nam pomaga tudi elektrarna. Prva faza je takorekoč končana, del zaščitnega nasipa je že urejen, končan je tudi že vmesni nasip, kjer je že urejena pešpot in jo ljudje že lahko uporabljajo za rekreacijo. Račji otok je tudi že urejen s tremi pretočnimi kanali, da se lahko voda meša in da lahko ribe prehajajo iz enega dela jezera v drugega. V okviru tega dela projekta je treba urediti še zelene površine. V tretjem delu projekta bomo zgradili še postajališče za avtodome, parkirišča in električne polnilnice ter adrenalinski park z »zip-lineom« čez jezero. Zaradi rudarjenja in posledično pogrezanja je Šoštanj nenehno oškodovan, na vzhodnem delu izgubljamo zemljo, na zahodu pa nas pestijo poplave. Zaradi preteče poplavne nevarnosti ne moremo urediti industrijske cone v Metlečah. Narejeni sta že dve študiji in glede na rezultate bo območje poplavno varno le v primeru, da zgradimo zadrževalnik, tega pa finančno občina sama nikakor ne bo zmogla. Bi bilo pa to nujno čim prej urediti.

Zadnje čase se radi pohvalite, da imate otok.

Res je, postali smo otoška občina in ponosni smo na to. Imamo otok in na njem smo v dogovoru z izvajalcem del postavili občinsko zastavo. Glede na hitro spreminjajoč teren pod površjem ne vemo, kako dolgo ga bomo še imeli in zato bi ga želeli ta čas čim bolje izkoristiti. Jezero se namreč hitro veča, pod njim rudarijo. Sedaj se je rudarjenje preselilo v Šoštanj, mi pa zaradi tega izgubljamo zemljo, zelo verjetno bomo izgubili tudi ta otok.

Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta močno zaznamovala življenje v Šoštanju in ga zaznamuje še danes. Že leta se trudite, da bi z obema družbama v državni lasti dosegli dogovor o ureditvi prezračevalnega jaška, zaradi katerega se po Šoštanju širi neprijeten vonj. Ste morebiti kaj bližje dogovoru?

Kar nekaj projektov, ki so vezani na omenjeni družbi, je pripravljenih do te mere, da bi bilo treba zagotoviti finančno konstrukcijo in začeti delati. Pa se nato vse ustavi zaradi denarja. Družbi očitno povzročata degradacijo okolja in vplivata na slabšo kakovost bivanja. Iz zračnega jaška, ki pride na površje pri Tešu, se širi smrad po vsem Šoštanju. Projektno-tehnična dokumentacija preusmeritve jamskega zraka v dimnik bloka 4, s čemer bi smrad odpravili, je pripravljena. Naredili smo tudi že poizvedbe pri izvajalcih. Sprva je bila določena cena, ki se je kasneje za trikrat povečala in vsi so dvignili roke, češ da je to predrago. Ampak argument, da se takšne zadeve ne izpelje, ker je predraga, pa čeprav bi s tem marsikaj močno popravili, preprosto ne vzdrži. Občina Šoštanj in občinski svet bomo vztrajali, da se kljub visokim zneskom ta zadeva izpelje. Pri tem ne bomo popuščali. Cena nas pri tem projektu ne sme zanimati, to je treba narediti.

S Tešem ima občina kar nekaj odprtih vprašanj, tisto, ki v zadnjem letu najbolj odmeva, je priprava na sosežig goriva SFR, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov. Kakšno je v zvezi s tem stališče občine?

Projekt sosežiga, ki so ga pripravili na HSE in v Tešu, je v Šoštanju naletel na burne odzive. Ustanovljena je bila civilna iniciativa, kasneje se je v diskurz vključilo še Šaleško eko gibanje. Člani slednjega izvajajo precej pritiska na občino, občinski svet in name osebno. Prejel sem že precej vprašanj in prav na vsa odgovorim, občinska uprava gibanje vseskozi seznanja, kaj se pri projektu dogaja. Dejstvo je, da župan sam ne more ničesar sprejeti in odločiti. Najvišji organ je občinski svet, kjer smo sklenili, da bomo, ko bodo predstavljene vse študije, naročili neodvisno recenzijo le-teh. Na osnovi tega se bo občinski svet tudi odločil, ali bo projekt podprl ali ne. Vsekakor pa bomo pred odločitvijo skrbno pretehtali vse pluse in minuse.

Preberite več v Novem tedniku