Nik Jarh

»Ljubezen do domovine ni nekaj, kar lahko izmerimo – je nekaj, kar čutimo in živimo vsak dan. Je občutek, da ti je mar. Je skrb za skupnost, za sočloveka, za okolje. Je to, da verjamemo v moč znanja, v moč prijaznosti in v moč sodelovanja. Domoljubje je, da verjameš, da si lahko majhen narod, a z velikimi idejami. In Slovenija to je,« je dejala na slovesnosti. »Če želimo, da bo Slovenija tudi čez 34 let prostor priložnosti, miru in ustvarjalnosti, potem moramo vlagati v glave, ne le v zidove. In v vedoželjnost, ne v gotovost. Naša moč danes ni več v tem, da vemo več kot drugi, temveč da znamo svoje znanje uporabiti za skupno dobro,« pravi dr. Barbara Kramar.

Nagovor je zaključila z mislimi o svoji identiteti Slovenke in Celjanke, ki so marsikoga od prisotnih ganile: »Kaj meni pomeni biti Slovenka? Pomeni mi svoboda do izražanja in znanja. Pomeni priložnost za rast, zaupanje v prihodnost. Pomeni ljubezen do zelene dežele in jezika, v katerem znamo reči hvala, oprosti in rada te imam. Kaj mi pomeni biti Celjanka? Celje je mesto, kjer se je mogoče roditi, oditi – in se vedno znova vračati. Kot Celjanka nosim v sebi močno in večplastno zgodovino mesta in vendar se najlepše najdem v tistem tihem, iskrenem občutku, da je Celje mesto ljubezni,« je še dejala dr. Barbara Kramar.

Letošnjo slovesnost je skupaj z mladimi nastopajočimi oblikoval režiser Jaša Koceli. Program so sooblikovali glasbenika Luka in Žan Beljan, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, pevka Nuša Bezjak, kitarist Luka Gašparič, igralec in pevec Jure Kopušar ter dijaka I. gimnazije v Celju Taja Nareks in Matic Čater.