Delodajalci, delojemalci in upokojenci smo prvega julija začeli plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Kaj pravzaprav pomeni dolgotrajna oskrba na domu in kako smo v Celju na to pripravljeni?

Dolgotrajna oskrba na domu za uporabnika pomeni, da bodo socialni oskrbovalci storitve izvajali na domu uporabnika. Gre za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih in za zdravstveno nego. Te storitve niso plačljive kot je denimo že uveljavljena storitev pomoč na domu, kjer je glavna sofinancerka občina.

Kdo in v kakšnem obsegu bo upravičen do storitev dolgotrajne oskrbe na domu, bo pokazal ocenjevalni postopek. Julija so nekatere nove naloge dobili tudi centri za socialno delo, ki so vstopne točke za uporabnike dolgotrajne oskrbe. Poleg svetovanja in nudenja podpore bodo centri na osnovi ocenjevalne lestvice izdelali oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe na domu uporabnika in upravičenca ob izpolnjevanju pogojev uvrstili v eno od petih kategorij. Na podlagi teh kategorij bo odvisno, v kakšnem obsegu (od 20 do 110 ur na mesec) bo uporabnik upravičen do storitev dolgotrajne oskrbe na domu.

Prve odločbe naj bi bile po pričakovanjih ministrstva za solidarno prihodnost izdane jeseni, ko naj bi uporabniki že prejeli storitve, do katerih bodo upravičeni. Na ministrstvu ocenjujejo, da se bodo uporabniki v prihodnjih nekaj letih postopoma odločali za dolgotrajno oskrbo na domu namesto v domu za starejše.

Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da je dolgotrajna oskrba na domu javna služba. To pomeni, da ima pri storitvah veliko vlogo tudi občina, v kateri uporabnik teh storitev živi. Občina mora izvajanje teh storitev spremljati, lahko bi ustanovila tudi javni zavod za opravljanje dolgotrajne oskrbe na domu ali podelila koncesijo na podlagi javnega razpisa. V Celju so se po številnih sestankih in glede na številne neznanke, ki jih zakon prinaša, odločili dolgotrajno oskrbo na domu urediti s pogodbo z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je država, torej z Domom ob Savinji Celje.

Eno vidnejših vlog v dolgotrajni oskrbi na sploh imajo centri za socialno delo, na našem območju je to CSD Celje s svojimi enotami po vsej regiji. Na celjskem centru za socialno delo je že zaposlena posebna ekipa svetovalcev, ki ljudem že svetujejo in bodo tudi odločali o pravicah, ki ljudem pripadajo po navedenem zakonu. Glede na prejeto število vlog CSD Celje že opozarja na kadrovsko stisko. Zaposleni predvidevajo, da bo prišlo do zamikov pri odločanju glede pravic.Skrbi jih tudi, da se ljudje v zapletenih v postopkih ne bodo znašli.

CSD Celje je glede na vedno več nalog, ki mu jih prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi, moral temu primerno tudi organizirati svoje delo. Spomnimo, da so slovenski centri za socialno delo že več let, tudi pred sprejetjem Zakona o dolgotrajni oskrbi, opozarjali na svojo kadrovsko stisko. Novi Zakon o dolgotrajni oskrbi jim je dodelil še več nalog. »Ocenjujemo, da je dodeljeno število osmih strokovnih delavcev ter dveh administrativnih delavk že v začetku prenizko. Naša ocena izhaja iz števila vlog in dnevnega števila ljudi, ki pridejo na posvet ali nas pokličejo. Centri smo na podlagi Skupnosti CSD ves čas opozarjali, da nalog, ki jih zakon nalaga vstopnim točkam, s tako maloštevilnim kadrom ne bo mogoče opraviti. Odločanje o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe v vsakem konkretnem primeru ne zajema samo izdelave ocene upravičenosti na terenu ter izdaje odločbe,« pravijo na CSD Celje.

Svetovalec s centra za socialno delo bo vlagatelja tudi obiskal v okolju, kjer biva. Po pogovoru bo naloga svetovalca, da s posebnim sistemom ocenjevanja ugotovi, v katero od petih kategorij po zakonodaji je vlagatelj uvrščen. »Nato bo o kategoriji upravičenosti pripravil pisno seznanitev vlagatelja. Če se bo slednji z navedbami in oceno strinjal, bo svetovalec izdelal individualni načrt priporočenih storitev. Vse to delo bo podrejeno togim okvirjem upravnega postopka, ki je predpisan za izdajo končnega dokumenta, to je odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe,« navajajo na celjskem centru za socialno delo. Dela tako ne bo malo.

Na CSD Celje dodajajo še, da Zakon o dolgotrajni oskrbi daje poseben poudarek izdelavi načrta priporočenih storitev. »V pogovoru svetovalci izvedo človekovo življenjsko zgodbo in potrebe z namenom priprave seznama priporočenih storitev. Tu se centrom porajajo vprašanja, ali bodo res lahko vsakega uporabnika skozi njegovo življenjsko situacijo usmerili k storitvam, ki jih resnično potrebuje, in ali bodo te na voljo ter ne nazadnje, ali bodo na voljo v lokalni skupnosti, v kateri upravičenec biva, saj smo enote centrov po pokritostih posameznih storitev zelo različne,« opozarjajo na CSD Celje.

Na CSD Celje za Novi tednik še posebej poudarjajo, da dolgotrajna oskrba ni namenjena samo starejšim, kot se v javnosti pogosto zmotno navaja. Gre namreč za sistem ukrepov in storitev, namenjen vsem posameznikom, starejšim od 18 let, ki so zaradi posledic bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti ali pomanjkanja oziroma izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisni od pomoči drugih oseb.

»Dolgotrajna oskrba ne bo pokrivala situacij, ko odvisnost od pomoči drugega traja le nek čas, na primer če si kdo zlomi kolk in ve, da šest mesecev ne bo mogel hoditi, potem pa bo lahko normalno živel. Tukaj ne gre za upravičenost do pravice do dolgotrajne oskrbe. Za takšne primere je ustrezna socialnovarstvena storitev pomoč na domu, ki se že vrsto let izvaja in ostaja še naprej v veljavi,« pojasnjujejo na centru.

Hkrati še dodajajo, da jih skrbi, da se ljudje v zapletenih v postopkih ne bodo znašli. Kot omenjajo, se je v zadnjem mesecu to pokazalo pri pravici do e-oskrbe. »Zakon je sicer poenostavil postopek za starejše od 80 let, izkazalo pa se je, da strokovne službe, kot so zdravniki in patronažne sestre, niso seznanjene s tem, kakšne naloge v zvezi s tem zakonom so jim naložene, zato so ljudje preusmerjeni od vrat do vrat.«

»Do 20. junija smo prejeli že 80 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Dolgotrajna oskrba predstavlja povsem nov sistem in z njim sovpadajo povsem novi delovni procesi, zato še niso postavljeni časovni normativi za zaposlene na tem področju. To pomeni, da danes še ne moremo vedeti, koliko kadra bomo potrebovali, da bi ljudje pravočasno prišli do pravic. Predvidevamo, da bo do zamikov pri odločanju zagotovo prihajalo,« so nam še pojasnili na CSD Celje.

CSD Celje sodeluje z vsemi 17 občinami, za katere je krajevno pristojen, in ima vzpostavljen pretok informacij tudi z izvajalci dolgotrajne oskrbe. »Posebej intenzivno sodelujemo z Domom ob Savinji v Celju, ki je s pripravami na dolgotrajno oskrbo vodilni v Sloveniji. V sodelovanju z občinami, za katere bo izvajal dolgotrajno oskrbo, je že zaposlil koordinatorja dolgotrajne oskrbe. Nimamo na voljo podatka, ali so vse druge občine uspele podpisati pogodbe z izvajalci dolgotrajne oskrbe in kdaj bodo drugi izvajalci zaposlili koordinatorje dolgotrajne oskrbe. Slednji so namreč ključnega pomena za uporabnike pri začetku uveljavljanja pravic, to je takrat, ko je o pravici do dolgotrajne oskrbe odločeno,« navajajo na CSD Celje.

Pojasnjujejo še, da je dolgotrajna oskrba namenjena najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, do katerih informacije pogosto ne pridejo: »V primeru vprašanj ali težav pri odločanju, katera pravica in katera vloga je zanje najprimernejša, pozivamo, naj se uporabniki osebno ali po telefonu obrnejo na našo vstopno točko, kjer jim bomo pojasnili postopke. Izkazalo se je namreč, da ljudje ne vedo, katero pravico bi potrebovali in katero vlogo naj oddajo ter ali je v nekem trenutku zanje (finančno) ugodneje, da še naprej prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo ter pomoč na domu.«

Na centru še dodajajo, da gre za zapleten sistem, ki se ga ne da vzpostaviti čez noč. Zato vse prosijo za strpnost in potrpežljivost. Ekipa vstopne točke CSD Celje bo vložila vse napore, da bodo postopki potekali čim hitreje ter da bo sistem zaživel v korist vseh, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.