Kako smo nekoč stopali v novo leto
Novo leto je pomembna prelomnica in takšen dan je treba obeležiti na poseben način. To počnejo številni narodi, od Kitajcev s kitajskim novim letom, Japoncev, hindujcev, Judov, muslimanov ... V zahodni kulturi – po slovensko – ga prav tako obeležujemo, vendar drugače. Nekateri slovenski novoletni običaji so izginili, nekateri izginjajo, pojavili so se povsem novi. Celo poimenovanje se je spremenilo. Nekateri Slovenci še vedno pravijo, da je 31. decembra »staro leto«, ta dan so poimenovali tudi kot »drugi sveti večer«. Dandanes je prevladalo poimenovanje silvestrovo oziroma Silvestrov večer.
Božič je praznik miru, ko naj bi prevladovala božična tišina, za novo leto je značilno burno praznovanje z rajanjem in s pokanjem. »V navadi je bilo streljanje, s katerim so nekoč hoteli preplašiti zlohotne duše rajnikov in zle demone, ki so v tej noči oživljali naravo. Vera v duhove rasti je rodila šego, ki je še danes razširjena po vsej Evropi; na večer pred novim letom otresajo sadno drevje,« omenja v svoji Veliki knjigi o praznikih etnolog dr. Janez Bogataj. Pri nas je to otresanje značilno za Poljansko dolino. Pripomoglo naj bi k dobri letini. Različnih šeg ob novem letu je bilo med Slovenci – in jih je še – v izobilju.
Kropljenje, kajenje
»Večerne plesne zabave in hrupne prireditve, kakršne so v zadnjih desetletjih prišle v navado, so bile našim prednikom – zlasti na kmetih – malodane neznane. Ljudje so pred novim letom delali obračun sami s seboj,« je v svojem delu Praznično leto Slovencev poudaril dr. Niko Kuret – nekdanji celjski gimnazijec, ki je imel svoj drugi dom v okolici Dobja na Kozjanskem.
Na »drugi sveti večer« so naši predniki molili in se ponekod tudi postili. Kot omenja dr. Kuret, so večinoma povsod po Slovenskem na Silvestrov večer ponavljali obrede svetega večera tako, da so ob mraku kropili in kadili. Na Štajerskem so to opravljali tudi po kmetijskih površinah, pri tem velike količine snega niso smele biti ovira. V Radišah pri Celovcu so med kropljenjem in kajenjem še streljali. Posebno šego so imeli v Viskorši v Beneški Sloveniji, kjer so se fantje na Silvestrov večer simbolično spopadli ob potoku, ki je delil vas. Na novega leta dan so tako morali biti na mostu vidni sledovi krvi, ki je bila od katere živali. »Povsod po Slovenskem vso noč pred novim letom gori luč v hiši,« je pred pol stoletja med drugim zapisal dr. Kuret.
Preberite več v Novem tedniku
