Nik Jarh

Laški občinski svetniki so na oktobrski seji kljub nekaterim pomislekom oziroma kritikam sprejeli Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS) Občine Laško. Gre za temeljni strateški dokument občine o usmerjanju razvoja in celostnega upravljanja prometa na njenem območju. Dokument svetnic in svetnikov ni navdušil. Da so trajnostni cilji v strategiji premalo smeli in da strategija ne ustreza potrebam in značilnostim laške občine, so opozorili v razpravi.

»Zavedamo se, da je strategija živ dokument oziroma okvir, ki se bo razvijal z občino, njenimi ljudmi in izzivi časa. Z njenim sprejemom postavljamo temelje za sodobno, vključujočo in odporno občino, ki povezuje in navdihuje,« pravijo v občinski upravi. Kot dodajajo, se Občina Laško z novo strategijo razvoja usmerja v trajnostno prihodnost, ki temelji na povezovanju ljudi, spoštovanju naravnega okolja in spodbujanju gospodarskega ter družbenega napredka.

Okvir razvoja občine

Strategija je nastala v sodelovanju z občani, lokalnimi podjetji, javnimi zavodi in društvi in temelji na bogati naravni in kulturni dediščini, termalnem turizmu, kakovostnem življenjskem okolju in inovativnem lokalnem gospodarstvu. Kot je navedeno v dokumentu, je namen strategije zagotoviti uravnotežen razvoj, ki bo ohranil značaj prostora in hkrati ustvaril priložnosti za mlade, podjetne in ustvarjalne posameznike. V ospredju so zeleni prehod, energetska učinkovitost, krepitev lokalne skupnosti in digitalizacija storitev.

»Dokument predstavlja celovit okvir razvoja občine do leta 2030 in vključuje ključne usmeritve na področjih gospodarstva, turizma, okolja, infrastrukture, družbene vključenosti in digitalnega prehoda. Ključni usmeritvi strategije sta zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov ter spodbujanje hoje, kolesarjenja in javnega potniškega prometa. Njen osrednji cilj je trajnostna mobilnost in s tem izboljšanje pogojev za alternativne oblike prevoza, osveščanje javnosti in izobraževanje, zlasti mladih,« navajajo v laški občinski upravi.

Sherpa

Občinska celostna prometna strategija je za Občino Laško pomembna tudi zato, ker bo omogočila pridobivanje evropskih in državnih sredstev za prometne projekte (npr. kolesarske poti, parkirišča, digitalne rešitve) in povečala verjetnost uspeha na razpisih.

Svetniki razočarani

Občinski svetniki so se strinjali, da občina potrebuje prometno strategijo, toda takšna, kot je, bi bila po besedah svetnika SDS Roberta Medveda kvečjemu uporabna v nekem urbanem središču, ne pa v tako geografsko razvejani občini, kot je laška. »Pričakoval sem, da bo strategija temeljila na zagotavljanju prometne dostopnosti do središča Laškega, da bo nekdo iz Jurkloštra na primer vsaj enkrat na dan z javnim prevozom lahko prišel v Laško in da bodo ljudje v mestnem središču imeli kje parkirati. Verjamem, da mora biti poudarek v strategiji tudi na trajnostni mobilnosti, vendar bi morala biti dostopnost do Laškega največje merilo,« je poudaril.

Z njim se je strinjal tudi svetnik Gibanja Svoboda Marjan Mačkošek. Po njegovem mnenju je velik del strategije Občine Laško prepisan iz strategij drugih občin. »Ta strategija ni napisana glede na potrebe občine Laško, ampak predvsem z namenom, da bi se občina lahko prijavljala na razpise za pridobitev evropskih ali državnih sredstev. In to je osnovna napaka. Izhajati bi morali iz poseljenosti in razvejanosti občine, da bi omogočili ljudem iz bolj oddaljenih delov občine dostop do storitev v občinskem središču,« je opozoril. Da je nad OCPS razočarana, je dejala svetnica Gibanja Svoboda Janja Sluga. Opozorila je, da občina Laško ni samo krajevna skupnost Laško: »Menim, da bi morala strategija prvenstveno naslavljati bolj oddaljene zaselke. V Laškem je ljudem bolj kot ne vse dosegljivo, cilji morajo biti usmerjeni v povezljivost občine kot celote.«

Glavni prometni izzivi

Občina Laško se bo torej morala v prihodnje soočiti z več prometnimi izzivi. Del teh se po besedah župana Marka Šanteja nanaša na sodelovanje občine z državo. Gre predvsem za ureditev in zagotavljanje varnosti na državni cesti Celje–Laško–Zidani Most, ki je bila v zadnjem letu že delno obnovljena. Je pa z vidika varnosti treba na njej še marsikaj postoriti, pravi. »Naša težava je seveda tranzitni promet po omenjeni državni cesti. In tu je edina rešitev čim prejšnji začetek gradnje tretje razvojne osi. Zavedam se, da bo do njene gradnje preteklo še veliko časa.« Drugi del prometnih izzivov se nanaša na lokalno infrastrukturo. »Čim prej bo treba urediti parkirno politiko v mestnem jadru. Hkrati z obnovo mestnega jadra moramo zagotoviti tudi, da se bo v njem lahko razvijala tudi poslovna dejavnost, da bodo vsi, ki prebivajo v mestnem jadru, imeli kakovostne bivanjske pogoje. Obenem bomo morali ohraniti dostopnost do vseh javnih storitev tudi za vse tiste, ki se v mesto pripeljejo. To bomo zagotovili tudi z novim električnim minibusom, ki ga je občina kupila letos in ki bo začel kmalu voziti,« pravi župan.

Od drugih načrtovanih ukrepov je predvidena tudi ureditev več odsekov pločnikov in kolesarskih povezav, s čimer želijo v občini zagotoviti ustrezno prometno varnost in spodbujati trajnostno mobilnost. Cilj Občine Laško je tako tudi čim prejšnje nadaljevanje projekta gradnje kolesarske povezave Celje–Laško od Rifengozda do Laškega. Projekt trenutno stoji, saj del predvidene poti v dolžini 150 metrov še ni umeščen v prostor. Za ta del namreč zavod za varstvo narave zaradi poseganja v območje Nature 2000 še ni izdal pozitivnega mnenja. »Z direkcijo za infrastrukturo tako še vedno iščemo rešitve, da bi prišli do pozitivnega soglasja še edinega soglasodajalca, ki nam manjka,« pravi župan Marko Šantej.