Arhiv NTRC

Življenje v občini je v zadnjih tednih zaradi širjenja koronavirusa nekoliko zastalo, a se razmere vendarle umirjajo. »Ob prvi okužbi v Podružnični osnovni šoli Trnava smo sprejeli vse ukrepe za zajezitev širjenja. Zadeve smo se lotili resno in danes lahko rečem, tudi učinkovito. Šola je ponovno v celoti odprta. Postopoma in v skladu s karantenskimi odločbami se k pouku vračajo tudi učenci in zaposleni,« trenutno stanje opisuje župan.

Kljub zaostrenim razmeram ste uspeli izpeljati kar nekaj večjih in za občane pomembnih projektov. Braslovška občina je dobila in tudi že oddala prva neprofitna stanovanja.

Z velikim veseljem ugotavljam, da smo v tem letu uresničiti vse zastavljene cilje na področju stanovanjske problematike in tako zagotovili 13 novih stanovanj za neprofitni najem. Devet stanovanj je v prostorih Kmetijske zadruge Braslovče, štiri stanovanja so nad trgovino Jager. Z namenom preglednosti in enakopravne dodelitve neprofitnih stanovanj smo prvič v zgodovini občine izvedli razpis in na osnovi točkovanja ter zakonskih okvirjev opredelili prednostno listo upravičencev.

Po več letih je občina uspela zagotoviti vse potrebno tudi za gradnjo prizidka k osnovni šoli. Kako napredujejo dela?

Širitev matične osnovne šole je zagotovo eden ključnih projektov. S prizidkom bomo pridobili nove učilnice za potrebe šole, prvič v zgodovini pa bo svoje prostore pridobila tudi Glasbena šola Rista Savina Žalec, ki jo obiskuje približno 80 naših otrok. Vgradili bomo tudi osebno dvigalo, s čimer sledimo tudi smernicam certifikata Invalidom prijazna občina. Poleg tega bomo razširili jedilni prostor in pred šolo zgradili 60 novih javnih parkirišč. Investicija je vredna malo več kot 1,3 milijona evrov, pri čemer smo približno 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev prejeli od Eko sklada.

Kot kaže, se bo še pred koncem leta v izvedbeni del prevesil še en težko pričakovan cestnoinfrastrukturni projekt, rekonstrukcija mostu v Letušu z ureditvijo krožišča.

Ker gre za državno cesto, naložbo vodi država. Resnično sem vesel, da je pristojna direkcija v začetku septembra uspela podpisati pogodbo z izbranim izvajalcem del. Vrednost pogodbenih del znaša približno milijon evrov. Dogovarjamo se, da bi gradbinci začeli delati takoj, naložba pa naj bi bila predvidoma končana v enem letu. To je pomemben dosežek in premik k nujni ureditvi večje prometne varnosti.

V zadnjih letih beležite rast števila otrok, kar je tudi posledica priseljevanja. Zakaj je Občina Braslovče zanimiva za bivanje, kje so njene glavne prednosti?

Vsekakor so glavni »magnet« dobri, prijazni in srčni ljudje. To je tisto pravo zlato naše občine. Pomembni so tudi dobra geografska lega, a tudi bogata naravna in kulturna dediščina ter pestro športno dogajanje, ki vsakemu občanu nudi visoko kakovost življenja in omogoča razvoj talentov.

Pred časom ste dejali, da želite občino razvijati enakomerno na vseh ravneh, tako geografsko kot tudi generacijsko. Kako vam uspeva in kaj ste na tem področju že naredili?

Z zastavljenimi in nekaterimi že uresničenimi cilji v letošnjem letu zelo uspešno uresničujemo našo vizijo in strategijo razvoja. Ta je zastavljena v treh ključnih točkah. Želimo zagotoviti približno enakomeren razvoj celotne občine, da se postopoma razvijajo vsi kraji v občini. To nam zelo dobro uspeva, seveda pa nas veliko dela še čaka, saj je potreb in želja ljudi izredno veliko. Sočasno želimo ustvarjati in izvajati projekte za vse generacije, od mladih do starejših. Letos smo tako uspeli zgraditi kolopark, ki je namenjen predvsem mlajšim, zaživel je tudi projekt Prostofer, brezplačen prevoz starejših in invalidnih oseb do javnih in drugih zavodov. Poleg tega je želja občinske uprave razvijati vse panoge, od kmetijstva, gospodarstva in turizma. Tudi na tem področju uspešno uresničujemo cilje. širimo poslovno cone, za razvoj kmetijstva in podeželja namenjamo nepovratna finančna sredstva, na voljo je še precej drugih spodbud.

Foto: TT

Zlata plaketa gasilcu Minuli četrtek so na slavnostni seji ob občinskem prazniku najzaslužnejšim posameznikom podelili občinske plakete. Najvišje priznanje je iz rok župana Tomaža Žoharja prejel Janez Kokovnik, ki je svoje življenje posvetil gasilstvu. Širjenje koronvairusa v začetku septembra je močno zaznamovalo tudi letošnje praznovanje občinskega praznika. Da bi varovala zdravje občanov je občina odpovedala večino načrtovanih prireditev, s katerimi je želela počastiti občinski praznik. Tako je v zelo omejenem obsegu izpeljala slavnostno sejo, na kateri so posameznikom, ki s svojim delom že leta pomembno sooblikujejo življenje v občini, podelili zaslužena priznanja. »Vsak je na svojem področju deloval s srcem in z ljubeznijo ter dodal nepogrešljiv kamen v mozaik razvoja naše družbe, zgodovine, kulture, povečanja blaginje in kakovosti življenja naših občanov. Za kar se jim iz srca ter z velikim spoštovanjem zahvaljujem in jim čestitam,« je dajal župan Tomaž Žohar. Ob tem se je zahvalil še vsem občankam in občanom za sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za razvoj čudovite občine. »Delajmo dobro in konstruktivno še naprej! Delajmo s srcem, z iskrenim namenom, medsebojno pomočjo, razumevanjem in ljubeznijo. Pri tem ne pozabite, če ne morete drugemu pomagati, mu tudi škodujte ne,« je k prepotrebnemu sodelovanju pozval župan. Tri plakete in dve priznanji Zlato plaketo je braslovški župan Tomaž Žohar letos izročil dolgoletnemu gasilcu Janezu Kokovniku. Slednji je že 55 let član PGD Braslovče. Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala komisija, je Kokovnik svoje življenje zapisal gasilstvu in tako dobro ime občine širil v lokalnem okolju in širše. Srebrno plaketo je za izjemne zasluge na področju socialnega varstva, zlasti na področju varstva starejših in invalidov, na območju celotne Spodnje Savinjske doline prejela Alberta Podbregar, ki že 25 let aktivno deluje v Medobčinskem društvu invalidov Žalec. Bronasto plaketo je za dolgoletno predano delovanje v Društvu podeželskih žena Braslovče prejela Amalija Brinovec. Ob tem je Žohar podelil tudi dve županovi priznanji, in sicer PGD Braslovče, ki letos obeležujejo 120 let delovanja, in Jerneji Jezernik za uspešno raziskovanje literarne dediščine Alme M. Karlin.

Preberite več v Novem tedniku

Preberite več v Novem tedniku