Polulski most končno odprt: "Prebivalcev voda ne bo več ogrožala!"
V Celju so uradno odprli most na Polulah. Kot je bilo slišati na odprtju, most simbolično nakazuje tudi na dobro sodelovanje vseh, ki so sodelovali pri njegovi izvedbi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Investitorica projekta je Direkcija RS za vode, ki je gradnjo izvedla v okviru načrta za okrevanje in odpornost, vrednost del pa znaša 17 milijonov evrov.
Vršilec dolžnosti Direkcije RS za vode Roman Kramer pravi, da ne gre le za sodobno prometno povezavo, ampak bo most odslej izboljšal pretok visokih voda Savinje in prispeval k zmanjševanju poplavne ogroženosti območja.
»Stari most je bil problematičen in tudi ožji, zdaj pa imamo širok koridor. Voda bo zdaj odtekala bolje in prebivalcev ne bo več ogrožala,« dodaja Kramer.
Most je dolg 110 metrov in je brez podpornih stebrov v rečni strugi. Ravno to bo omogočalo boljši pretok v primeru visoke vode. Urejen je z dvema voznima pasovoma ter ločeno površino za pešce in kolesarje.
Na desnem bregu sta med drugim izvedena ureditev izlivnega dela Polulskega potoka ter nadvišanje obstoječega zidu za varovanje pred visokimi vodami.
Sočasno z mostom so na desnem bregu Savinje izvedli rekonstrukcijo državne ceste in uredili krožišče. Investitorja teh del pa sta Direkcija RS za infrastrukturo in Mestna občina Celje.
»Mostovi nas povezujejo«
Da je šlo za simbolično odprtje kar petih protipoplavnih ukrepov v Celju, je dejal župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Poleg mostu so namreč v sklopu del na področju protipoplavnih ukrepov urejali vodotoke še na štirih lokacijah.
»Gre za dobro sodelovanje lokalne skupnosti in države, za plod inženirskega dela, projektantov in vseh, ki so sodelovali pri tem projektu tako na občinski kot državni ravni. In mostovi nas povezujejo,« je dejal Kovač. Omenja, da gre tudi za preplet načel poplavne varnosti in kvalitetne prometne zasnove.
Celje živi z vodo
»Celje živi z vodo. Vodotoki so del naše identitete, predstavljajo pa tudi tveganje in pri ljudeh vzbujajo določeno strahospoštovanje do tega, česa vse je narava zmožna. Vemo, da se je Celje znalo odzivati na podnebne spremembe in pojave in most to dokazuje,« je še omenil Kovač.
Kovač se je ob odprtju zahvalil tudi vsem sodelavcem na občini, ki so direkciji pomagali pri urejanju dokumentacije in v ostalih delih projekta ter Romanu Kramerju, ki je dolga leta sodeloval z občino v preteklosti. »Kramer velja za očeta protipoplavne ureditve v tem mestu,« je še dodal Kovač.
Izkušnje preteklosti za prihodnost
Na odprtju je bila tudi ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. »Most je dokaz, da znamo iz izkušenj preteklosti graditi boljšo prihodnost.«
Dodala je, da je most del tudi del vizije, in sicer kot navezava na vzhodno obvoznico, ki naj bi Celje razbremenila tranzitnega prometa.
»Zato je ta most tudi spodbuda za nadaljevanje tega projekta. Zahvala gre tudi delavcem na gradbišču, ki so v delali v vseh vremenskih razmerah in tudi preteklemu vodstvu celjske občine,« je še omenila Rifljeva.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.