Pixabay

Na območju celjske enote Zavoda RS za zaposlovanje je bilo ob koncu februarja 5.085 brezposelnih oseb. To je skoraj pet odstotkov manj kot mesec prej in 6,3 odstotka manj kot februarja lani. Nekoliko drugače kažejo podatki za velenjsko območno službo zavoda za zaposlovanje, v kateri je bilo prijavljenih 3.094 brezposelnih, kar je skoraj osem odstotkov več kot leto prej.

Slovenija

Hugo uživa v pasjem razvajanju pod tušem

Med tistimi, ki so se letos prijavili na zavodu, je največ takšnih, ki so jim iztekle delovne pogodbe za določen čas, 400 je bilo presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter 117 iskalcev prve zaposlitve.

»Največ novoprijavljenim je delovno razmerje prenehalo na področju predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, trgovine, zdravstva in socialnega varstva ter nastanitvenih in gostinskih dejavnosti,« pravijo na Zavodu RS za zaposlovanje. Podatki še kažejo, da je malo več kot dva tisoč ljudi v prvih dveh mesecih letos v Celju dobilo službo ravno na zgoraj naštetih področjih dela.

Še vedno veliko ranljivih brezposelnih

Na zavodu pojasnjujejo, da so na trgu dela ob večletnem visokem povpraševanju po delavcih in ob zniževanju brezposelnosti prisotna neskladja med ponudbo in povpraševanjem: »Na zaposljivost brezposelnih oseb vpliva usklajenost med pričakovanji delodajalcev in izobrazbo, dodatnimi znanji ter usposobljenostjo brezposelnih oseb. Tako med brezposelnimi ostaja več ranljivih skupin, kot so starejši, nižje izobraženi, mladi brez delovnih izkušenj, dolgotrajno brezposelni, ki imajo pogosto še kombinacijo različnih omejitev, ki vplivajo na manjše možnosti vrnitve med delovno aktivne oz. zmanjšujejo njihovo konkurenčnost na trgu dela.«

Nekoliko se je v primerjavi z lanskimi podatki znižalo število dolgotrajno brezposelnih oseb ter oseb, starih petdeset let ali več, presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter invalidov, večja kot pred letom sta bila deleža iskalcev prve zaposlitve in mladih (do 29 let).

Več svetovanja mladim

Za brezposelne je pomembno, da je zavod predvsem zaradi mladih ponovno uvedel specializirane svetovalce, saj mladi v začetku svoje kariere potrebujejo več podpore pri prepoznavanju zanimanja in kompetenc ter oblikovanju poklicnih poti, potrebujejo tudi specifične informacije o poklicih ter bolj sproščeno komunikacijo. Zavod prav tako letos načrtuje dejavnejše sodelovanje z mladimi, to je več svetovalnih obravnav, več posredovanja in več vključevanja v usposabljanja ter izobraževanja, posebej pri nižje izobraženih. Poleg tega je znano, da zavod organizira tudi karierne zaposlitvene dogodke, na katerih so mladi ključna ciljna skupina, ter inovativne načine predstavljanja (predvsem) deficitarnih poklicev.

Koga iščejo delodajalci?

Delodajalci so januarja in februarja letos Zavodu RS za zaposlovanje sporočili 23.665 prostih delovnih mest, od tega 1.886 na območju Celja in 1.111 na območju Velenja. Največ povpraševanja po kadrih je bilo na področju zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti ter gradbeništva. Samo na območju Celja naj bi potrebovali 440 ljudi v zdravstvu in sociali, 254 v predelovalnih dejavnostih in 225 v gradbeništvu.

Podroben pregled seznama prostih delovnih mest kaže, da je največ zanimanja za strokovne sodelavce za zdravstveno nego, za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev ter za strokovnjake za zdravstveno nego, skladiščnike in kuhinjske pomočnike.

Odprta so tudi delovna mesta za strokovnjake za socialno delo in svetovanje, natakarje, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok ter med drugim za zidarje, sestavljavce električne in elektronske opreme, elektroinštalaterje, voznike taksijev in lahkih dostavnih vozil. Delo bi hitro v Celju dobili tudi varnostniki, predmetni učitelji v osnovni šoli, učitelji razrednega pouka in delavci za pomoč pri pouku.

»Pretežno so to poklici, za katere na domačem trgu dela že dlje časa primanjkuje usposobljenih kandidatov. Po rezultatih naše zadnje raziskave iz lanske jeseni, imenovane Napovednik zaposlovanja, se je v preteklih šestih mesecih v Sloveniji soočala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev skoraj polovica delodajalcev. Na območju območne službe Celje je ta delež znašal 44,5 odstotka vprašanih delodajalcev, 54,3 odstotka jih tudi v prihodnje pričakuje težave pri zagotavljanju kadrov,« pojasnjujejo na zavodu. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je eden od kazalcev razmer na trgu dela, je decembra lani v vsej Sloveniji znašala 4,8 odstotka in je ostala enaka v primerjavi z decembrom 2024. Na območju Celja in Velenja sta stopnji nekoliko nad slovenskim povprečjem.

Kmalu skoraj tretjina tujih delavcev?

Na Zavodu RS za zaposlovanje pravijo, da se bo Slovenija tudi v prihodnosti predvsem zaradi demografskih sprememb soočala s pomanjkanjem delovne sile. Do leta 2030 bo delež tujih delavcev v delovno aktivnem prebivalstvu znašal 26 odstotkov.

Zavod organizira številne dogodke, ki so priložnost za iskanje in pridobivanje nove delovne sile, a ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. V tujini tako tujcem predstavlja jasne informacije o pravicah, o veljavni zakonodaji in zaposlitvenih postopkih, saj želi s tem zmanjšati tveganja za morebitne zlorabe na delovnem mestu.

V Sloveniji je bilo decembra lani med vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije več kot 147 tisoč tujcev, kar predstavlja malo več kot 15 odstotkov delovno aktivnih. Gre predvsem za delavce, ki izvirajo iz držav zunaj Evropske unije. »Iz držav, v katerih je zavod lani organiziral dogodke o zaposlitvi v Sloveniji, je bilo konec decembra v Sloveniji zaposlenih 9.873 državljanov Severne Makedonije, 2.736 državljanov Bolgarije, 955 državljanov Filipinov in 44 državljanov Argentine.«