Radioklub Laško nepogrešljiv v krizah in na praznovanjih
Radioklub Laško tudi po sedmih desetletjih ostaja pomemben del lokalne skupnosti in tehnične kulture v Sloveniji.
Radioklub Laško letos obeležuje 70 let. V teh desetletjih je pomembno prispeval k razvoju radioamaterske dejavnosti v kraju in širše ter povezal številne generacije ljubiteljev tehnike, elektronike in komunikacij. S svojim delom člani kluba spodbujajo tehnično ustvarjalnost, sodelovanje in prenos znanja na mlajše rodove. Častitljiv jubilej so radioamaterji v oktobru proslavili z razstavo v Muzeju Laško in s slovesnostjo. Slednja je bila tudi priložnost za zahvalo vsem članom, podpornikom in prijateljem kluba, ki so s svojim delom in predanostjo omogočili, da Radioklub Laško tudi po sedmih desetletjih ostaja pomemben del lokalne skupnosti in tehnične kulture v Sloveniji.
Začetki dejavnosti
Začetek radioamaterske dejavnosti v Laškem sega v leto 1946. To leto se je pod okriljem Ljudske tehnike zbralo približno deset mladih Laščanov, ki so izvolili odbor radioamaterske sekcije, katere predsednik je postal Stanko Salobir. Radioamaterska sekcija je do leta 1948 delovala v prostorih trgovskega lokala Bata, kasneje sta ji bila dodeljena dva prostora s skromno opremo v občinski stavbi.
Zgodba razvoja radioamaterstva v Laškem se je nadaljevala v letu 1955, ko so laški radioamaterji v register društev na Okrajnem ljudskem odboru Celje vpisali predhodnika današnjega kluba, in sicer Radioklub Partizan Laško. To leto je Radioklub Laško dobil radioamaterski pozivni znak YU3GCD, ki se je po osamosvojitvi Slovenije preimenoval v S59GCD.
V sedmih desetletjih so člani kluba uspešno sodelovali na raznih tekmovanjih, zapostavljali niso niti izobraževanja niti druženja, hkrati je bilo ves čas pomemben del njihovega delovanja tudi sodelovanje s civilno zaščito.
V ospredju poučevanje mladih in razvoj radiotehnike
Radioamaterska dejavnost se je v različnih časovnih obdobjih prilagajala trenutnemu času in kraju. Na začetku so se v Laškem radioamaterji ukvarjali predvsem s pridobivanjem električnega materiala, da so lahko gradili radijske sprejemnike in oddajnike ter različne napajalnike, saj končnih izdelkov v majhnem mestu, ki ni imelo razvite primerne industrije za radio- in elektotehniko, ni bilo mogoče dobiti. Sčasoma se je stanje začelo izboljševati, tako da je že bilo možno kupiti nekatere sklope za končne izdelke in tudi radijske sprejemnike ter oddajnike. Tedaj je bila v Laškem oblikovana sprejemno-oddajna sekcija, ki je vzpostavljala radijske zveze z drugimi radioamaterji doma in po svetu. Radioamaterji so namenjali velik poudarek izobraževanju mladine v višjih razredih osnovne šole, ki je bila osnova za nove radioamaterje.
Klub je imel tudi posebno nalogo pri usposabljanju vojaških obveznikov za radiotelegrafiste. Vsak vojaški obveznik vezist je moral na leto narediti najmanj 80 zvez, in to v telegrafiji. Za to usposabljanje je imel radioklub sklenjen dogovor z oddelkom za ljudsko obrambo občine in s tem je tudi klub dobil finančna sredstva.
Leta 1968 je bil sprejet nov statut, s katerim se je klub preimenoval v Radioklub Laško.
Tik pred razpadom
Prvih 25 let delovanja kluba so se radioamaterji trudili za pridobitev primernih klubskih prostorov, hkrati so se pri svojem delu soočali z vzponi in s padci. Največji padec je klub doživel konec 70. let prejšnjega stoletja, ko mu je grozil razpad zaradi premalo članov. Vodstvo Občine Laško se je zavedalo pomena obstoja radiokluba, zato je konec leta 1978 odredilo, da se Janko Franetič, ki je pri oddelku za ljudsko obrambo vodil upravne zveze, službo za opazovanje in obveščanje ter del civilne zaščite, poveže s klubom in poskuša izboljšati razmere glede članstva in prostorske stiske. Franetič je takoj po vstopu v klub uredil, da so se vsi vojaški obvezniki, razporejeni v enoto upravnih zvez Občine Laško in centra za obveščanje, vključili v laški radioklub ter se začeli usposabljati za radioamaterje. Med klubom in upravnim organom za ljudsko obrambo Občine Laško je bil sprejet sporazum o dolgoročnem sodelovanju pri usposabljanju vezistov za radijske zveze. S tem je bila dosežena obojestranska korist. Leta 1986 je bilo v klubu že sto članov in organiziranih več tečajev z izpiti za radioamaterje operatorje.
Konec 90. let se je Prostovoljno gasilsko društvo Laško odločilo, da bo zgradilo nov gasilski dom. Vanj so se gasilci z radioamaterji preselili leta 2000. Radioamaterji so dobili funkcionalne prostore nad gasilskimi garažami.
Zanesljive zveze v nepredvidljivih časih
Člane Radiokluba Laško povezujeta velika strast in prizadevnost. Brez njihove tehnične podpore ne bi bilo marsikatere prireditve v Laškem. Nepogrešljivi so pri izvedbi Piva in cvetja ter povorke v času festivala. So tudi pomemben član in člen civilne zaščite in reševanja. »V današnjem nepredvidljivem času, ko ne vemo, kaj nas čaka jutri ali čez nekaj let, je pomembno, da imamo takšno strukturo, na katero se v primeru kritičnih trenutkov lahko zanesemo. Iskrena hvala vsem, ki skrbite, da se znanje na področju radioamaterstva ohranja in prenaša na prihodnje generacije,« je ob jubileju Radiokluba Laško dejal župan Občine Laško Marko Šantej.
Občinska volilna komisija je od leta 1980 do uveljavitve mobilne telefonije Radioklub Laško angažirala za poročanje s pomočjo radijskih zvez ob volitvah in referendumih. Prav tako je bil klub vključen v upravne zveze in center za obveščanje Občine Laško in tako so radioamaterji do leta 1991 ob vsaki večji elementarni in naravni nesreči ter ob drugih izrednih dogodkih dežurali v centru za obveščanje.
Radioklub Laško, ki je v času svojega delovanja prejel številna priznanja in pokale s tekmovanj, je pomembno vlogo odigral zlasti med osamosvojitveno vojno. Takrat so bile naloge radioamaterjev sprejemanje in oddajanje sporočil in ukazov med vodstvoma občine in celjske pokrajine ter priprava rezervne lokacije za vodstvo občine v Sedražu. »Premalo se zavedamo, da lahko telefon, ki nam sicer služi tudi kot računalnik, fotoaparat in še kaj, v sekundi izgubi zvezo in postane neuporaben. V takšnih primerih se lahko zanesemo na radioamaterske zveze,« je poudaril predsednik Radiokluba Laško Martin Kokotec.
Tudi v času covida, ko so številna društva prenehala delovati, so bili člani laškega radioamaterskega kluba zelo dejavni. Kljub karanteni so so družili – preko radijskih valov. »Smo društvo, ki nam je osnovna dejavnost vzpostavljanje radijskih zvez – z radioamaterji doma in po svetu. Tako smo se v času covida vsak večer slišali in se družili. To je ljudem ogromno pomenilo,« je dejal Martin Kokotec.
Želijo si več mladih
Radioklub Laško šteje približno šestdeset članov, med katerimi je tudi nekaj žensk. Radioamaterji so že v preteklosti namenjali velik poudarek izobraževanju mladine v višjih razredih osnovne šole, ki je bila baza za nove radioamaterje. Tudi danes je cilj vodstva kluba pridobiti mlajše člane. »S tehniko danes ni težav. Nekaj je kupiš, nekaj narediš,« pravi nekdanji predsednik Radiokluba Laško Alojz Primon. Večji podvig je vzbuditi zanimanje za radioamaterstvo pri mladih, opaža. Želja laških radioamaterjev je tudi najti novo mesto za oddajnik. Na Maliču je že preveč drugih oddajnikov, ki se med seboj motijo, zato razmišljajo, da bi novega postavili na Šmohorju.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se