Pixabay

V občini Laško je na javno vodovodno omrežje priključenih približno 78 odstotkov gospodinjstev, kar pomeni malo več kot 10.200 od 13.050, kolikor jih živi v občini. Med 2.850 občani, ki še nimajo dostopa do javnega vodovoda, je tudi približno šestdeset gospodinjstev v Spodnjem Rifengozdu, naselju na meji med laško in celjsko občino. »Krajani se za zdravo pitno vodo, ki je z ustavo predpisana pravica vsakega državljana Slovenije, bojujemo že približno 28 let. Jo bomo sploh dočakali?« se sprašuje prebivalka Rifengozda Cvetka Šanca.

Oviranje projekta

Krajani so prošnjo za gradnjo vodovodnega omrežja s svojimi podpisi Občini Laško posredovali že v letu 1997 ter nato čakali na rešitev problema. »Vodstvo občine smo vedno znova opominjali na naš problem. Pristojni so nam govorili, da iščejo različne rešitve oziroma možnosti za napeljavo vodovoda za Rifengozd in del Brstnika, ki štejeta približno šestdeset gospodinjstev,« navaja krajanka. Dodaja, da se je v tem času v Laškem izmenjalo več županov, dva sta žal že pokojna.

V letu 2019 so se zadeve glede vodovodnega omrežja le premaknile. Krajani so bili seznanjeni s potekom trase načrtovanega omrežja, imeli so tudi možnost oddaje svojih pripomb. Na podlagi slednjih so bili posamezni odseki nato z lastniki zemljišč usklajeni. V letih 2023 in 2024 so bile projektantske rešitve vsem lastnikom tudi javno predstavljene. Večina je služnostne pogodbe podpisala in overila. A ne vsi. »Celoten postopek se je ustavil zaradi krajana Rifengozda, ki ne želi podpisati pogodbe o služnosti za svoje zemljišče, po katerem gre tudi cesta, ki povezuje naš kraj z Laškim. Z nerealnimi zahtevami izsiljuje Občino Laško, hkrati vsem drugim krajanom onemogoča posodobitev infrastrukture in oskrbo z zdravo pitno vodo,« pojasnjuje Cvetka Šanca. Sprašuje se, kako lahko en posameznik zaustavi projekt, ki je širšega pomena.

Rešitev v spremembi zakonodaje?

Krajani Rifengozda se oskrbujejo z vodo iz zasebnih vodovodov oziroma zbiralnikov, pri čemer jih skrbi njena kakovost. Slednje Komunala Laško ne nadzoruje, saj to ni njena obveznost. Dolžnost komunale je preverjati ustreznost oziroma kakovost vode v javnem vodovodu. V Krajevni skupnosti Laško so krajanom že predlagali, da bi tudi te vaške vodovode v oskrbo prevzelo komunalno podjetje, a ljudje v Rifengozdu nad to idejo niso bili navdušeni, pravi predsednik krajevne skupnosti Martin Kokotec, saj bi to zanje pomenilo višje stroške vodooskrbe. Težava je tudi, da si sedanji uporabniki vaških vodovodov ne želijo novih priklopov. »Bojijo se namreč, da bo v primeru povečevanja števila uporabnikov vode hitro zmanjkalo. Tako občina kot krajevna skupnost si želita in prizadevata, da bi tudi ta del laške občine dobil javni vodovod, ki bo dostopen vsem krajanom. Žal se je projekt ustavil zaradi ljudi, ki ne dovolijo del na svojem zemljišču in s tem preprečujejo razvoj kraja,« pojasnjuje Kokotec.

Andraž Purg

Po njegovem mnenju bi morala občina imeti več pristojnosti za ukrepanje v takšnih primerih. Rešitev vidi v spremembi zakonodaje, ki bi občinam omogočala preprostejšo in hitrejšo pot do gradnje infrastrukture. »V nasprotnem primeru si lahko razvoj na obrobju zataknemo za uho,« dodaja.

Krajani Rifengozda in dela Brstnika so nameravali v avgustu sklicati zbor krajanov, na katerem bi jim župan in drugi pristojni v občini odgovorili na vprašanja glede gradnje vodovoda, a so iz Občine Laško dobili pisni odgovor, da za srečanje s krajani ne vidijo razloga. Tudi v uredništvu Novega tednika smo se po pojasnila obrnili na Občino Laško, a na odgovore pristojnih še vedno čakamo.

Dogovor ali razlastitev?

Da si Občina Laško že vrsto let prizadeva za ureditev novega vodovodnega omrežja za Spodnji in Zgornji Rifengozd, del Brstnika, Doblatine in za ureditev lokalne ceste Šraj–Čistilna naprava Celje ter da tudi v občinski upravi obsojajo nerazumno ravnanje lastnikov zemljišč, ki ne želijo skleniti služnosti, je vodja režijskega obrata v Občini Laško Luka Picej v elektronskem pismu avgusta odgovoril krajanom Rifengozda. V Občini Laško in Krajevni skupnosti Laško krajanom zagotavljajo, da velike napore vlagajo v to, da bi z lastniki našli sprejemljive rešitve in da občina z njimi na območju Rifengozda še vedno usklajuje potek trase.

Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je sicer predvideno tudi polaganje cevi za optiko in električne napeljave, s čimer bi bili posamezni predeli preskrbljeni tudi z novo stabilno električno napetostjo.

Težave tudi pri urejanju ceste

Podobne težave kot pri vodovodu so tudi pri urejanju lokalne ceste. Slednja je po navedbah laške občine odmerjena, večina zemljišč, po katerih gre cesta, je tudi prenesena na Občino Laško. A žal se je tudi v tem primeru zapletlo pri enem lastniku. Brez urejene lastnine občina ne bo nadaljevala urejanja in projektiranja. Šele ko bodo vsa zemljišča prenesena na občino, bo slednja, kot je krajanom Rifengozda dejal Luka Picej, začela pripravljati projekte za obnovo ceste. Kot je še navedel, so v občini še vedno prepričani, da se bodo z lastniki zemljišč le nekako uspeli dogovoriti. V nasprotnem primeru bodo uporabili zakonske možnosti, ki bodo omogočale nadaljevanje občinskih dejavnosti za uresničitev gradnje vodovoda in obnovo lokalne ceste. Občina ima možnost razlastitve, a so to običajno zelo dolgotrajni postopki.

»Največja težava je običajno v tem, da nekateri lastniki zemljišč niso pripravljeni sodelovati, ampak postavljajo nemogoče pogoje in izsiljujejo. Občina se pri takšnih stvareh ne more pogajati kot na tržnici, ampak se mora ravnati po predpisih in zakonih. In to lahko traja v nedogled, čeprav zaposleni v občinski upravi v pogajanja z lastniki vlagajo izredne napore,« pravi Martin Kokotec. Kot dodaja, bo krivce, ki ovirajo projekte, očitno treba javno izpostaviti z imeni in s priimki ...

Občina Laško je v preteklem letu gradila oziroma obnavljala vodovodno omrežje na območjih Sedraža, Lahomske Gore, Leskovce, Trobnega Dola, v krajevni skupnosti Šentrupert, mestnem jedru Laškega in Marija Gradcu. Trenutno dela izvaja na območju Mrzlega Polja v krajevni skupnosti Jurklošter. Vrednost gradnje vodovodov v letih 2024 in 2025 je znašala več kot 600 tisoč evrov.